Med blatom in nebesi


gust_hr_01

Greben rešenih / Hacksaw Ridge, 2016, Mel Gibson


Andrej Gustinčič


Mel Gibson je verjetno najbolj obsesiven med sodobnimi ameriškimi režiserji. Njegove obsesije niso skrite; vedno znova jih razgalja pred gledalci. Osredotočen je na nasilje in trpljenje moškega telesa. Nasilje Gibsonovih filmov doseže skoraj status živega bitja, s katerim se režiser spušča v mučni objem kot nekoč Hugh Glass z medvedko grizli. Ta objem je tako krčevit, da mu le redko uspe doseči transcendenco, na katero očitno meri. Gibson meri na nebesa, a ostane s škornji v blatu. Njegovi filmi so težko prebavljive mešanice testosteronskega nacionalizma, fundamentalistične vere, skrajnega fizičnega trpljenja in pravega filmskega talenta. A s filmom Greben rešenih (Hacksaw Ridge, 2016) se je morda dotaknil celo genialnosti. S prizori boja ameriških marincev za otok Okinava v Tihem oceanu med drugo svetovno vojno je uspel ustvariti podobo totalnega nasilja. Platno je živa slika; kamor koli se gledalec obrne, na katero koli globino polja se osredotoči, vidi uničenje človeških teles.


Preberi več...

 

Notranje življenje filmskih likov preko glasbe


jackie_01

Peter Žargi


Filmski skladatelj Jim Williams je v intervjuju za spletno stran Fifteen questions izjavil, da enostavno nima smisla z glasbo ponavljati tistega, kar nam povedo že slika, igra in scenarij, da pa se filmi k temu vseeno pogosto zatekajo v strahu, da ne bi izgubili učinkovitosti scene. Strah pred tveganjem je morda eden od razlogov za glasbeno opremljanje, ki podvaja dogajanje v sliki: večina filmov bi naredila vse, da se ne bi odtujila ciljnemu občinstvu – hollywoodskemu, bollywoodskemu ali arthouse. Za razliko od vizualnega in dramaturškega vidika filma lahko glasba povzroči veliko bolj neracionalen odziv. A neracionalno je nepredvidljivo, nepredvidljivosti pa umetnost danes ne mara.


Preberi več...

 

Kino Ekran #6

V naslednji izvedbi KIna Ekran, ki bo na sporedu v četrtek, 22. decembra, ob 19. uri si bomo v Slovenski kinoteki ogledali film Taksist  (Taxi Driver, 1976) Martina Scorseseja.


Taksist_Martin


O filmu bo po projekciji razmišljal Ekranov kritik Dušan Rebolj.


Najavni tekst Dušana Rebolja z naslovom "Kako vsevidnost porodi odtujitev: Scorsesejev Taksist" si lahko preberete na tej povezavi.


_____________


Rubriko Kino Ekran smo si zamislili kot sklop družabnih filmskih večerov, na katerih bo razmislek o filmu integralni del prikazovanja filma. Projekcije bomo pospremili z uvodom v film in s pogovorom (p)o ogledanem filmu.


Lepo vabljeni,

uredništvo revije Ekran in Slovenska kinoteka



 

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...

 

Biti Luka Marčetič


marcetic_01

Luka Marčetič (foto: Uroš Abram)


Biti Luka Marčetič


Kdo je Luka Marčetič? Za večino ljudi, ki jim njegovo ime ne izzveni v prazno, je to tisti model, ki dela smešne serije in jih daje na internet. Na primer serijo Dan ljubezni, ki je leta 2009 prišla na videz od nikoder in pobrala več kot sto tisoč ogledov na YouTubu. Za tiste, ki so po Dnevu ljubezni ostali pozorni, je Luka postal obraz večno nezadovoljnega cinika iz serije Moje asocialno življenje, ki je tragikomičnost človeškega obstoja slikala skozi kratke prizore iz življenja dokaj običajnega ljubljanskega študenta. Pojavljal se je v reklamah, v skečih, po malem tudi v filmih, praviloma skoraj vedno v kontekstu nizkoproračunske, gverilske, skorajda fenovske produkcije. Njegova popularnost, izražena (tudi) v všečkih na Facebooku, je rasla in se še ni ustavila. Lani je s pomočjo prijateljev v rekordnem času spisal in posnel romantično komično serijo V dvoje, pionirski projekt VoD platforme Voyo, letos pa se je preizkusil v režiji svojega prvega celovečerca Pr' Hostar.


Preberi več...

 

O pogledih in podobah


Pred nekaj tedni je po spletu zakrožila objava, v kateri je bel Američan na Facebooku izjavil, da ne razume koncepta »belega privilegija« (white privilege); prijatelje in prijateljice je naprosil, naj v komentarjih pod objavo navedejo, katere so njihove izkušnje z diskriminacijo, ki jih on kot beli moški ni in ne bi mogel doživeti.


Preberi več...

 

Stavka piratov


Na neki način je vsak filmski pirat podoben Teniersovemu Nadvojvodi Leopoldu Viljemu v svoji zasebni galeriji, le da se namesto s slikami skrbno obdaja z zbirko piratskih filmov, ki jih namesto na stene obeša v tisto datotečno mapo svojega računalnika, za katero se je nekoč ob nalaganju bittorrent programa moral odločiti, da bo javna, in torej drugim dovoliti, da pokukajo vanjo, četudi le anonimno, s programskim algoritmom.


Preberi več...

 

Začne se kot Izžarevanje in konča kot Festen …


demon_01

Daniel Bird (prevod: Tea Hvala)


Demon na festivalu Kurja polt


V soundtracku slišimo disonantne tone Krzysztofa Pendereckega, glasbo, ki je postala nesmrtna s filmom Izžarevanje (The Shining, 1980) Stanleyja Kubricka. Demon (2015) Marcina Wrone se prične s Piotrovim (Italy Tiran) prihodom iz Anglije na poljsko podeželje, kjer se poroči z Żaneto (Agnieszka Żulewska). Pod temelji hiše, kjer naj bi živela, odkrijeta okostje. Med poroko Piotra obsede duh umorjene judovske deklice …


Preberi več...

 

Nabrušena bojna sekira na prostranstvih žanra


bojna_sekira_03

Varja Močnik


Bojna sekira na festivalu Kurja polt


Letos pozimi smo gledalci iz prestolnice na platnih razvpito neobiskanega in pregovorno nevzdrževanega kinocentra na robu mesta zlahka prezrli pomemben film, ki je postal takojšen kult in v isti sapi klasika, ko je startal svoje sicer tudi borno svetovno kinematografsko životarjenje, a živahno festivalsko in piratsko življenje. Bojna sekira (Bone Tomahawk, 2015, S. Craig Zahler) se je s statusom kulta bržkone spogledoval že pred svojim nastankom, po zaslugi težko ločljivih iznajdljive promocije in radovednosti filmskih zanesenjakov, ki svoja raziskovanja živahno sejejo po svetovnem medmrežju. In tudi zato, prav zaradi takih alarmov, ki glasno opozarjajo na nastajajoče filme, je toliko bolj boleče, da trgovci – prikazovalci in njihovi (pogosto nezainteresirani, praviloma pa nepoučeni in trdoglavo nevešči) dobavitelji – distributerji prepogosto poskrbijo, da pomembni filmi komaj opazno ošvrknejo platna ali pa jih sploh ne osvetlijo. A pustimo za seboj bolečo izkušnjo »nevidenja« in se poveselimo možnosti ogleda tega nenavadnega žanrskega hibrida na 3. ediciji festivala žanrskega filma Kurja polt.


Preberi več...

 

Kino Ekran #4

V četrtek, 23. junija, ob 20. uri se bomo pod okriljem rubrike Kino Ekran družno zazrli v remek delo Johna Forda, v eno izmed osrednjih del ameriške kulture, film Iskalca (The Searchers, John Ford, 1956), ki letos obeležuje 60. obletnico.


iskalcaFord


Ob filmu Iskalca se bosta tokrat pogovarjala filmski kritik in publicist Andrej Gustinčič ter stripar, ilustrator, karikaturist in publicist Zoran Smiljanić.


"Da sta Iskalca mojstrovina, o tem ni dvoma. Od prvega kadra dalje, ko se vrata prerijske hiše odprejo, da bi v daljavi zagledali jezdeca, ki prihaja iz puščave, do zadnjega prizora, ko vrata uokvirijo istega človeka, ki se vrača v puščavo, je ta film globoko čustvena izkušnja. To je film večletnega iskanja prek ožganega terena Doline spomenikov (Monument Valley) in s snegom prekritih kanadskih polj, film epskih prihodov in odhodov, prvinske zvestobe in sovraštva, uprizorjenih v formalnem slogu, značilnem za Johna Forda, zlasti za zadnje desetletje njegovega ustvarjanja."

- Andrej Gustinčič, Ekran


Rubriko Kino Ekran smo si zamislili kot sklop družabnih filmskih večerov, na katerih bo razmislek o filmu integralni del prikazovanja filma. Projekcije bomo pospremili z uvodom v film in s pogovorom (p)o ogledanem filmu.


Lepo vabljeni,

uredništvo revije Ekran in Slovenska kinoteka

_____________


Več o tem in podobnih projektih revije Ekran lahko izveste v Ekranovem obvestilniku.

Prijave sprejemamo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .


 

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL

«ZačetekPrejšnja12345678910NaslednjaKonec»
Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell