Nova filmska knjiga Petra Zobca: Od daleč in blizu

Pred kratkim je izšla nova knjiga staroste slovenskega filma Petra Zobca z naslovom Od daleč in blizu. Pogovori z Mirjano. V njej objavlja avtor, ki je pred leti že izdal knjigo memoarskega značaja Od Krima do Krima (Študentska založba, 2006), zanimiv zapis pogovorov s filmsko pedagoginjo in filmarko Mirjano Borčić. Mimogrede, oba sta Badjurova nagrajenca oziroma prejemnika navišje nagrade na filmskem področju v Sloveniji, Peter Zobec jo je dobil leta 2006, Mirjana Borčić pa leta 2007.

Nekaj odlomkov iz knjige Od daleč in blizu. Pogovori z Mirjano. je že bilo objavljenih v dvojni, zimski številki Ekrana (december 2009-januar 2010).

Ob izidu knjige organizira revija Ekran naročniško akcijo, Študentska založba pa dva dogodka; več v nadaljevanju. Vabljeni!

Preberi več...

Dokumentarec "LilaPrap®" v celjskem Metropolu

V celjskem kinu Metropol bo v petek, 5. februarja ob 20:00 (ter 11.-12. 2.) predvajan dokumentarni film LilaPrap®, posnet leta 2009 (režija Aleš Šega), ki je posvečen najbolj prevajani in prodajani slovenski avtorici v tujini (ob Slavoju Žižku), Lilijani Praprotnik Zupančič.

Film o izjemno uspešni ilustratorki, katere dela so bila podlaga za serijo risank, ki jo je pripravila japonska multinacionalka NHK Enterprises, je sicer premiero v Celju doživel sredi lanskega decembra, na TVS pa naj bi bil film februarja predvajan kot dokumentarec meseca.

V Celju bo film predvajan kot del multimedijskega projekta "Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap", ki bo isti večer doživel otvoritev v Galeriji sodobnih umetnosti Celje.

Preberi več...

'Gospod Horten' na obisku

Slovenski premieri celovečerca Gospod Horten (O'Horten, 2007, Bent Hamer), ki bo v sredo, 3. februarja v Kinodvoru, bo prisostvoval tudi protagonist filma, ‘g. Horten' osebno, legendarni norveški igralec Bård Owe, ki je v svoji petdesetletni filmski karieri nanizal več kot sedemdeset vlog in delal z režiserji, kot sta Lars von Trier in Carl Theodor Dreyer. Igralec Bård Owe, čigar kratek povzetek dokaj neobičajne biografije si lahko preberete v nadaljevanju prispevka, bo na obisku v Sloveniji od 2. do 4. februarja.

Preberi več...

V prodaji je že februarski Ekran

V prodaji (knjigarne in kioski) je že februarski Ekran (po dvojni zimski številki, ki je izšla decembra 2009, prva letošnja številka revije). Nekaj tem iz nove številke Ekrana (več seveda v tiskani izdaji):

- Fokus: Brata Coen in Zresni se (A Serious Man, 2009)
- In memoriam: Éric Rohmer (1920-2010)
- Ekranov izbor: Bombna misija (The Hurt Locker, 2008)
- V središču: Avatar - film kot vožnja z vlakcem smrti
- Kaliber 50: Najhujše živalske smrti na filmu
- Televizija: Top TV serije preteklega desetletja
- Festival: IDFA Amsterdam - med osebnim in normalnostjo
- Tehno: Digitalizacija kinodvoran v Sloveniji
- Najbolj brana stran: Mistika filmskih financ

Filmski sklad - poročilo za 2009

Na novinarski konferenci Filmskega sklada Republike Slovenije in Filmskega studia Viba film Ljubljana, ki je potekala 29.1.2010 v kavarni Kinodvora, je bil predstavljen pregled programa Filmskega sklada za leto 2009. Povzetek novinarske konference, ki je sicer objavljen tudi na spletnih straneh Filmskega sklada, si lahko preberete v nadaljevanju.

Preberi več...

Glasba in avtorske pravice: Irski primer omejevanja

Društvo za raziskovanje popularne glasbe in Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani vabita na predavanje z naslovom "Glasba in avtorske pravice: Irski primer omejevanja" prof. dr. Anthonyja McCanna iz Univerze v Ulsterju (Severna Irska), ki bo potekalo na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, soba 430 (4. nadstropje), v ponedeljek, 1. februarja 2010 ob 18. uri.

Irska organizacija za avtorske pravice v glasbi (The Irish Music Rights Organisation - IMRO) se je iz ene najbolj osovraženih institucij v začetku 21. stoletja prelevila v organizacijo, ki uživa tako vladno kot nevladno podporo.

Preberi več...

Filmska fabula z Miguelom Machalskim

Filmska fabula, multimedijski del proznega festivala bo letos gostila Miguela Machalskega, script doctorja pri filmih, kot so bili Punčka za milijon dolarjev (Clint Eastwood, 2004), Billy Elliot (Stephen Daldry, 2000), Morje v meni (Alejandro Amenábar, 2004), Gohatto (Nagisa Oshima, 1999), Femme Fatale (Brian De Palma, 2002) in Saraband (Ingmar Bergman, 2003). Pogovor z Miguelom Machalskim na temo "Čemu je namenjen scenarij in zakaj prav na njem temelji pridobivanje sredstev za film?" bo potekal v Kavarni Kinodvora, v četrtek 28. 1. ob 19:00. Ne bomo skušali iskati kriterijev za dober scenarij, ampak predvsem o tem, kako scenarij vnovčiti. Skratka, o trdem svetu kapitalizma. Vabljeni!

Preberi več...

Avatar podira rekorde

Znanstvenofantastični ep Avatar tolče rekorde gledanosti in zaslužka - po večjem delu sveta je že med najbolj gledanimi filmi vseh časov, pričakovati pa je, da bo rekord v zaslužku kmalu presegel tudi v ZDA. V februarskem Ekranu se bomo fenomena Avatarja lotili z dveh perspektiv; objavljena bosta eseja Janeza Strehovca "Film kot vožnja z vlakcem smrti: Avatar in novo izkustvo gledanja filmov", ter Matica Majcna "Avatar: tehnološka evolucija in povratek kolorizma". Novi Ekran bo v prodaji od 1. februarja dalje!

Preberi več...

Kinotečna retrospektiva "Knjiga o filmih"

Januarja 2010 se začne v Slovenski kinoteki pregledna šestmesečna retrospektiva filmov, poimenovana "Knjige o filmih". V letu 2010, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, bo Kinoteka prikazovala filme treh knjig - temeljnih teoretskih del, ki so prevedena in izdana v sodelovanju med Slovensko kinoteko in založbo UMco: Knjiga o filmu (urednica angleške izdaje Pam Cook, Ljubljana 2007), Louis Giannetti: Razumeti film (Ljubljana 2008), tik pred izdajo pa je še delo David Bordwell & Kristin Thompson: Zgodovina filma.

Preberi več...

Umrl je Ante Babaja

Umrl je Ante Babaja (rojen 6. oktobra 1927), klasik hrvaškega (in jugoslovanskega) filma. Po Rohmerju je torej v začetku leta 2010 odšel že drugi veteran. Značilno za njegov opus je bilo, da se je bolj ukvarjal z junaki kot z vodenjem fabule, kljub temu pa je bil znan po svojih priredbah romanov oziroma filmih, kot so bili Pravda (1962), Mirisi, zlato i tamjan (1971), najbolj pa je ostal v spominu po filmu Breza (1967), posnetem po literarni predlogi Slavka Kolarja. V Brezi je paleto naivnega slikarstva uporabil za obsesije minevanja časa in telesnosti. Leta 2007 je v domu starih posnel svoj zadnji - avtobiografski - dokumentarec Dobro jutro.

Preberi več...