Dragulji z Nila

V okviru Festivala arabske kulture ŠAMS je ta teden program Kinodvora zaznamovan z mini ciklusom egiptovskega filma. Ogledati si bo oziroma si je moč pet filmov štirih avtorjev, od katerih je verjetno še najbolj znan in mednarodno uveljavljen Youssef Chahine (1926-2008), čigar nenavadni film Usoda (Al-massir, 1997) smo si pred nekaj sezonami, sicer skoraj z desetletno zamudo, že lahko ogledali na istem mestu. Usoda, ki prikazuje zgodbo arabskega poeta in filozofa Averroesa, delujočega v 12. stoletju v tedaj kalifatski Andaluziji, je na nek način povzemala tudi usodo samega Chahina - bil je »kralj« egiptovskega filma, na zahodu izobražen poet in humanist, in hkrati disident, ki je šel po malem na živce vsem fundamentalistom, krščanskim in muslimanskim, ki je odpiral in širil polje izraznosti in sprejemljive snovi.

Njegovi filmi sicer niso goreli na grmadah, tako kot Averroesove knjige, je pa bil deležen političnega šikaniranja in omejevanja, tako da je določeno obdobje - kljub temu, da so njegove filme že od začetka njegove kariere oziroma zgodnjih petdesetih let prejšnjega stoletja prikazovali v Cannesu - preživel in deloval celo v azilu. Nič nenavadnega, glede na teme, ki jih je odpiral. Film Postaja Kairo (1958), najpomembnejši film njegovega zgodnjega obdobja, ki je na sporedu tudi v Kinodvoru, je bil nominiran za zlatega medveda v Berlinu in velja za klasiko egipčanskega filma, glavna železniška postaja iz naslova pa je svojevrstno presečišče egipčanske družbe - kar je v enaki meri šokiralo gledalce in cenzorje pa je bil Chahinov prikaz na eni strani spolnosti, blaznosti, nasilja in represije ter na drugi strani njegovo simpatiziranje s »padlimi« oziroma tragičnimi, nesrečnimi liki družbe v preobrazbi, kar je bilo sicer priljubljeno izhodišče filmov neorealizma, po katerih se je Chahine v tem obdobju intenzivno zgledoval.

Postaja Kairo                                                         Plameneče nebo                                                   Mumija

Tudi drugi Chahinov film, ki bo v tem kontekstu prikazan v Kinodvoru, Plameneče nebo (1954), se ukvarja z družbeno-aktualno temo, in sicer prikazuje zgodbo sina skrbnika veleposestva, ki se odloči svojo izobrazbo, ki mu jo je omogočil prav veleposestnik, širiti med njegove podanike, v čemer ta vidi zaroto. S provokativno temo, zakrito z romantično melodramo, se je uvrstil na festival v Cannesu, je pa film znamenit tudi po tem, da gre za igralski debi Omarja Sharifa, ki ga je v hipu izstrelil med zvezde, celovečerec pa je postal vsearabska uspešnica. Vsekakor gre opozoriti tudi na druge avtorje, ki bodo prikazani v okviru Tedna egiptovskega filma.

Mumijo (1968) je režiser Shadi Abdu Al Salam posnel tako rekoč pod pokroviteljstvom oziroma s podporo Roberta Rossellinija, in čeprav je postavljen na konec 19. stoletja, je nemogoče spregledati odmev sodobnih, aktualnih tem oziroma iskanja korenin nacionalnega značaja; v artikulaciji zgodbe, ki je nekoliko pustolovskega značaja, se je avtor skušal tudi nasloniti na arhaično umetnost rodne dežele.

Predsednikov kuhar                                              Oprostite za motnjo

Če predstavljajo prvi trije filmi kratek vpogled v obdobje, ko je Egipt veljal za »Holivud arabskega sveta«, pa sta zaključna filma tega tedna novejšega datuma. Predsednikov kuhar (2008) mladega režiserja Saida Hameda je komedija o preprostem kuharju, ki razvaža hitro prehrano in o predsedniku, ki se čuti odtujenega od ljudstva - prav na dan, ki se ga odloči preživeti kot običajni državljan, pa sreča tega kuharja, ki kmalu postane njegov osebni svetovalec. Zveni kot recept za uspešnico? Saj je tudi postal, podobno kot tudi Oprostite za motnje (2008), ki je v glavni vlogi postavil dva domača zvezdnika in se pod plaščem romantične komedije oziroma ljubezenske zgodbe med uspešnim inženirjem ter mlado lepotico ukvarja z duševno boleznijo, osamljenostjo, depresijo, bolečino in novodobnimi preganjavicami. Skratka, pet dni - pet draguljev z Nila.

Gorazd Trušnovec

• Dodaj nov komentar
• Komentarji

Dodaj Komentar

Vaši podatki:

Ime:

E-pošta:

Komentar:

Naslov:

Tekst:

Varnost

Vpišite anti-spam kodo v okvirček iz slike.

Powered by !JoomlaComment 4.0alpha3

!joomlacomment 4.0 Copyright (C) 2009 Compojoom.com . All rights reserved."