Diego Menendes

 

V naših filmih ni prostora za ljubezen in take stvari.

 

Avtorica intervjuja: Tamara Langus

 

 

rsz_1diego

(foto: Jonas Žnidaršič)

 

Fužine so prepoznavna ljubljanska četrt. Iz tega okolja prihajajo številni slikoviti karakterji in eden takih je nedvomno tudi vsestranski 27-letni ustvarjalec z umetniškim imenom Diego Menendes. Posnel je nekaj gverilskih filmov (Retard Zombie, Fužine nejbrhud: športni upi, Dead Duck), vodi glasbeno skupino Menendes Brothers, preizkuša pa se tudi v malce nenavadnih stand-up nastopih.


Nenavaden ni le Diegov nastop, pri katerem ima zgodbe napisane kar na listu papirja, ampak je taka cela njegova pojava, začenši pri razkošni, brezčasni frizuri à la Ramones. Svoje kratke stavke drdra in je zato mestoma težko razumljiv. Govori pristen fužinski sleng, ki ga občasno obogati z novimi in še neznanimi besedami, medtem pa živčno premetava vžigalnik.


Diego pusti vtis ne glede na to, kaj počne. Lahko mu rečete, da je zanimiv, odbit, zagnan, sposoben, nerazumljiv ali pa povsem čudaški. Vse je res in nobene od oznak vam ne bo zameril, le hvaliti ga ne smete preveč. Tega ne mara.

 

 

Začniva z vprašanjem iz tvojega filma: S čim se ukvarjaš, razen tega, da si doma?
He, he, dobra fora. Hm ... (po dolgem premisleku) Veš kaj, v bistvu ... Zdaj hočem ulovit kakšno strategijo, da vidim, če obstaja kakšna strategija, da bi legalno prodajal svoje CD-je, DVD-je, filme, glasbo, karkoli. Zanima me, kak je najboljši način za razširjanje svoje ideje po Evropi. Neko strategijo, taktiko hočem zadnje leto ujet, čeprav ne vem, če sploh obstaja.


A to pomeni, da bi se rad lotil posla?
Niti ne. Za majhen denar ja, da pač prodaš nekaj. Da bi iz tega delal biznis, pa vsaj naslednjih tri, štiri, pet let zihr ne.

 

Zakaj filmi? Kaj je na tej umetniški formi takega, da te privlači?
To, da probaš ujet realnost. Bil sem v krogu ljudi - primitivcev, intelektualcev, visokih umetnikov, idiotov - in ugotoviš, da ne smeš nobenga poslušat. Vsi govorijo eno, delajo pa drugo. Kaj je bilo vprašanje?


Zakaj film in ne kaj drugega?
Film je bil samo poskus. Rekel sem si, da je treba probat ene pet stvari oziroma sedem, osem, karkol v tej tako imenovani umetnosti, da vidim, kaj mi najbolje leži. Zdaj mi pač film leži.


Sodeloval si že pri nekaj filmih drugih režiserjev, ampak vsakič, ko jih omeniš, si malo nezadovoljen. Kaj je narobe s temi filmi?
Ja, v bistvu mi ne sede, kako oni, ki so iz AGRFT ali nekih vizualnih šol, dojemajo film. Na koncu ne veš, za kakšen projekt sploh gre, ampak ti izpadeš kot nek statist. In ko vidiš rezultat ...

 

A si v tem filmu, o katerem govoriš, igral stransko vlogo?
Ne, bil sem statist. Recimo en celovečerni filmi, ki je bil hit in v katerem se jaz pojavim, je za moje pojme na velik nižjem nivoju, kot je naš nivo. Tudi če je imel 20 tisoč ogledov. Čeprav se to sliši egocentrično. Zakaj bi se človek pojavljal v enih projektih, če se mu zdijo totalno brezzvezni? Folk je premalo kritičen. Žal mi je, da sem se za to odločil, ko sem videl rezultate. Lani sem gledal film Gospodična in šofer (op. a.: misli verjetno Kandidatka in šofer Vinka Möderndorferja) - katastrofa! To je katastrofa! To ni nč! Zakaj bi se pojavljal v takih filmih, kjer ni nobene reakcije, kjer je vse posiljeno, kjer je ves smeh umeten. To je vse larifari. Poznam veliko ljudi iz institucij, kjer nimajo idej in ne vejo, kaj bi snemali. Tako imenovani umetniki.


Se ti zdi to problem v slovenskem filmu?
Problem je, da če ti porabiš milijon evrov, je dobro, da teh milijon evrov dobiš tudi nazaj. Neka institucija to financira. Videli smo, kaj se da narediti za ta denar in kaj za manj. Jaz verjemem, da se da za 50 tisoč evrov narediti svetovni spektakel. Za 20 tisoč evrov se da narediti svetovni spektakel, ne za milijon evrov. Ampak vse mora biti po načrtu plačan igralec, plačan šolan igralec, šminka, maska ... Vse te bedarije morajo biti plačane. Vsaka kamera mora biti dovršena. To je larifari! Tega ni v praksi.


Ti je kak slovenski film dober?
Recimo Operacija Cartier (1991, Miran Zupanič - op. a.) se mi zdi fantastičen film. Res je grozljiv, res je dober.


Ali šola človeka naredi ali pokvari? Če govoriva o filmih, na primer AGRFT.
Hja, P. M., videli smo, kaj je tip naredil. Štihnil je profesorja. Mislim, da ne naredi kaj dobrega ta AGRFT.


Kaj ti predstavlja glasbeno ustvarjanje?
Neko iluzijo, ki ti da vedeti, da lahko ustvarjaš. Kao neki novi bum, ampak je težko. Na koncu vidiš, da gre samo za to, ali se ljudje zabavajo. Jaz sem hotel delati glasbo, da bi dobil neko inovativnost. Mogoče je čez film lažje to inovativnost ...

 

21855_1357088330610_1333544324_31014354_8073832_n

 

Zadnje čase se veliko govori o Fužinah zaradi športnikov, Vojnovića, Zlatka ... Glede na to, da ustvarjaš v dveh žanrih, me zanima, kaj je bolj pristno fužinsko: pank ali rap? Kaj je »fužinski sound«?
Po moje so to narodnjaki, potem pa turbo folk. Niti rap, niti pank. Čeprav je bilo nekaj teh raperjev. Tudi nek punk band je bil, ampak so jim grozili s smrtjo.


Na tvojih nastopih v živo ali pa na premierah sem opazila, da imaš kar nekaj ljudi, ki te spremlja in spodbuja. Kdo so ti ljudje? Jih poznaš?
Mislim, da so večinoma iz Fužin. Ravno v tem je problem, da večino poznam.


Misliš, da gre za fanovstvo?
Pa mogoče. Ja, z njihove strani je.


Se ti zdi, da te ljudje razumejo?
Po moje ni kaj razumet. Mogoče kakšna stvar pusti večplastne interpretacije, drugače je pa to to. Ni neke večje filozofije tukaj.


Z nečim ljudi očitno prepričaš, saj jih je vedno več na tvojih dogodkih. Si že kdaj razmišljal, kaj bi to lahko bilo?
S prezirom do umetnosti, po moje.


Misliš, da tudi oni prezirajo umetnost in te zato razumejo?
Niti ne. To jih po moje privlači.


A čutiš, da postajaš vedno bolj prepoznaven?
Ja, mogoče malo bolj.

 

Se ljudje kdaj obračajo za tabo? Te kdaj kdo ustavi na ulici?
Ja, tudi. Enkrat na teden. Ampak problem je, zakaj te ustavijo. Saj je zanimivo, če ti rečejo: »Un komad je legendaren bla bla ... Je debilen, ampak legendaren«. Ali pa: »Un film ni grozljivka, ni komedija. Ne vem, kaj bi si mislil«. To je vse v redu. V bistvu sem opazil, da bolj kot so me ljudje zavračali, bolj me je to vzburjalo. Bolj ko so ljudje brezobrazni, bolj me to vzburja. Bolj ko ti nekdo piha na dušo in te hvali, bolj gre ti gre na jetra. To naj si ljudje zapomnijo! Ljudje ne marajo, da jih hvalijo. Mislim, ja, do neke mere, ampak potem se navadno to nadaljuje. V človeški naravi je, da se človek tega zasiti. Ko so mi na Metelkovi rekli: »Vi ste katastrofa, totalna. Vi ste nč!«, je to mene tolk vzburilo, da ... svaka čast!


Ko sem razmišljala, kaj je tisto, kar ljudi prepriča pri tvojem nastopu, sem pomislila, da je to morda drugačnost. Nenazadnje še nismo videli glasbenega nastopa, kjer ima nastopajoči en inštrument in to je daljinec za DVD predvajalnik.
O, a se je to opazilo? Tega res še ni bilo, ja. S tem daljincem je bilo tako, da so se komadi preveč vlekli in ko mi je bilo dosti, sem zamenjal. To je bil tudi odgovor ostalim članom benda, da sem jim rekel: »Ko vas jebe. Men se ne da več s tem ukvarjat.« Dovolj imam zajebancije, verbalne, kakršnekoli. Moraš sam gonit naprej in nikomur več zaupati. Sam goni. Vse sam. Ko ti kdo reče: »Bomo mi to in to,« nobenemu ne verjet. Niti besede! Razen, če res kaj naredi. Ampak večina folka samo naklada.

 

Kaj je tisto, kar želiš sporočiti? A se bolj zezaš in posmehuješ ali želiš kaj resnega pokazati?
V bistvu se zezam, ampak mogoče je stvar bolj resna kot zgleda. Humor je baje zelo dobra stvar za povedati kaj resnega. Če je to humor sploh, saj ne vem. Bile so kritike, da smo skrajno homofobični, da smo skrajno nestrpni, da smo sramotili Fužine, ampak to mi dol visi.

 

26277_1387758217338_1333544324_31089489_7292236_nPo koncertu si svojo navdušeno publiko kar malo ozmerjal, češ da naj ne naseda tvojim kratkim besedilom v komadih. Čemu tak odziv?
Ja, naj ne bodo tako naivni. Hotel sem samo dopovedati, da je to kliše, da ponavljam en tako imenovan hit.


Ampak oni so te spodbujali, te klicali.
Mogoče je bil tak odziv, ker se poznamo. Najboljša publika je tista, ki te prvič vidi. Takrat vidiš realen odziv. Ko sem enkrat igral v Stični, je bila tam čista tišina. Nihče ni hotel nič reči, le odkimavali so.

 

Zadnje čase spremljam tvojo ustvarjalno pot in sem opazila, da si film Fužine nejbrhud: športni upi predstavil v dveh različicah. Druga je precej drugačna od prve verzije. Kako to, da si naredil drugo verzijo?
V bistvu je bil film narejen v štirih verzijah. Prvič smo ga vrteli pred dvema letoma. Ta film je bil takrat totalna katastrofa. Začeli smo nekaj spontano snemati, potem so mi rekli, naj, če snemam te katastrofe, posnamem film z zgodbo, efekti, glasbo, karkoli. Začeli smo ga piliti in tako je letos nastal.


Je to zdaj res zadnja verzija filma?
Ja, hehe, to je zadnja verzija. Bomo pa naredili dva ali tri trejlerje. En bo bolj mračen in posnet na tekst Vlaste Pendergast.


Kdo je Vlasta Pendergast? To ime sem opazila že v dveh filmih.
Tipa slabo poznam. Tip je v bistvu velik paradoks. Je zakompleksan seksualno, ampak je težek provokator. To je en tip za računalnikom, ki ima prijatelje samo za računalnikom in tam z njimi komunicira. Na kavo ne hodi nikoli v življenju - on ima doma vodo. Je skrajno talentiran, ampak ne s tehničnega vidika, idejno. Dobro improvizira, je pa zakompleksan čist. Občutljiv v bistvu.


Hočeš reči, da edina ženska, ki se je kadarkoli pojavila v tvojem filmu - v filmu ali v špici - je v resnici moški?!
Aja, ti si mislila, da je ženska? Ne, ne. V Vlasto sem ga spremenil, ker je rekel, naj ga ne kličem več, ker mu grem na jetra.

 

Ampak resno; kje so ženski liki v tvojih filmih?
Aja, ker jih ni? Pa res, ni jih. To si dobro ugotovila. Sploh nisem vedel. Mislim, da mi žensk ne bomo imeli v filmu. Meni se to zdi preveč moderno. ... No, mogoče bo kakšna, ampak težko. Če bomo imeli kak tak film, kjer bo ljubezenski zaplet, ja, ampak mislim, da v naših filmih ni prostora za ljubezen in take stvari.


Kaj pa se sicer obeta? Kaj bo naslednji projekt?
Naslednji projekt bo o tipu, s katerim smo skupaj ostali v dvigalu. To bo 15, morda 20-minutni film, posnet po realnem dogajanju. Razmišljam še, ali naj ga dam na internet ali na DVD skupaj z drugimi filmi, ampak potem moram imeti kakšnih 40 minut. Drugi projekt je nadaljevanka v 20 delih. Naslov je Fužinske pizdarije in imamo 3 epizode že napisane. Pa še nekaj spotov in morda Laibach. To bo surova in večplastna interpretacija Laibach. 30 let kasneje. Eksperimentalno. Ne vem, a bo to njih motilo ali ne.


Kje pa vidiš sebe čez nekaj let? Imaš kakšen cilj?
Po moje bo šla stvar v pozabo in bomo izgubili voljo ali pa bomo prišli do momenta, ko bomo želeli postati res svetovno kultni. Ali pa bomo še vedno delali sami zase oz. za krog ljudi, ki poznajo to sceno prek interneta - mogoče takrat že za 10 tisoč ljudi v Sloveniji. Težko zdaj rečem. Idej nikoli ne zmanjka.

 

 

Pogovarjala se je Tamara Langus. Nekaj dodatnih drobtinic v zvezi s fenomenom Diego Menendes najdete tudi na njenem spletnem mestu Centrifuzija.

 

 

Filme Diega Menendesa lahko naročite na mailu: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

 

 

Retard Zombie - uradni trailer

 

 

Menendes Brothers - Nimaš semen

 

 

Diego Menendes, filmografija:

2001 Kri v naravi (režija Diego Menendes) doc-igrani
2006 Vaja za smrt (režija Pepi Sekulić, Diego Menendes as himself), dokumentarni film
2006 Blodnje (režija Diego Menendes in Jaka Žilavec), 3 min.
2007 Retard Zombie (režija in vse drugo: Diego Menendes)
2009 E-pigs (režija Petar Pašić); Diego Menendes - cameo vloga, uncredited

2009 Kandidatka in šofer (režija Vinko Möderndorfer); Diego Menendes - cameo vloga
2010 Marko skače (režija Boris Jurjaševič); Diego Menendes - cameo vloga
2010 Dead Duck (režija in vse drugo: Diego Menendes)
2010 Prepisani, 1. epizoda (Zlatko kot Suad, Diego Menendes kot Mirsad plus Prle)

2010 Fužine nejberhud: športni upi (režija in vse drugo: Diego Menendes)

2011 This is not: Menendes Brothers Serial Conundrums (režija in vse drugo: Diego Menendes)

2011 Jan Plestenjak - Punca (unofficial music video) (režija in vse drugo: Diego Menendes)

Domov
Novice
Fokus
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
Opazili smo
FIPRESCI
Kazala
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Razpisi
Impresum
Iz arhivov
Nepreslišano
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

Ekran-nasl-1114-v3

 
KOLUMNA

17. Festivalu slovenskega filma ob rob

 

Letošnji Festival slovenskega filma je še radikalneje kot prejšnja leta pokazal vso bedo, praznino, povprečnost, neinventivnost, naivnost in infantilnost nacionalne filmske produkcije, poleg tega pa še naravnost osupljivo ustvarjalno siromaštvo in ozkoumnost cele vrste slovenskih filmskih subprodukcij – od študentskih del, kratkometražnega filma, televizijske produkcije in žal tudi neodvisne scene.

Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
Pasica
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell