Iz tiskane izdaje

Notranje življenje filmskih likov preko glasbe


jackie_01

Peter Žargi


Filmski skladatelj Jim Williams je v intervjuju za spletno stran Fifteen questions izjavil, da enostavno nima smisla z glasbo ponavljati tistega, kar nam povedo že slika, igra in scenarij, da pa se filmi k temu vseeno pogosto zatekajo v strahu, da ne bi izgubili učinkovitosti scene. Strah pred tveganjem je morda eden od razlogov za glasbeno opremljanje, ki podvaja dogajanje v sliki: večina filmov bi naredila vse, da se ne bi odtujila ciljnemu občinstvu – hollywoodskemu, bollywoodskemu ali arthouse. Za razliko od vizualnega in dramaturškega vidika filma lahko glasba povzroči veliko bolj neracionalen odziv. A neracionalno je nepredvidljivo, nepredvidljivosti pa umetnost danes ne mara.


Preberi več...

 

Med blatom in nebesi


gust_hr_01

Greben rešenih / Hacksaw Ridge, 2016, Mel Gibson


Andrej Gustinčič


Mel Gibson je verjetno najbolj obsesiven med sodobnimi ameriškimi režiserji. Njegove obsesije niso skrite; vedno znova jih razgalja pred gledalci. Osredotočen je na nasilje in trpljenje moškega telesa. Nasilje Gibsonovih filmov doseže skoraj status živega bitja, s katerim se režiser spušča v mučni objem kot nekoč Hugh Glass z medvedko grizli. Ta objem je tako krčevit, da mu le redko uspe doseči transcendenco, na katero očitno meri. Gibson meri na nebesa, a ostane s škornji v blatu. Njegovi filmi so težko prebavljive mešanice testosteronskega nacionalizma, fundamentalistične vere, skrajnega fizičnega trpljenja in pravega filmskega talenta. A s filmom Greben rešenih (Hacksaw Ridge, 2016) se je morda dotaknil celo genialnosti. S prizori boja ameriških marincev za otok Okinava v Tihem oceanu med drugo svetovno vojno je uspel ustvariti podobo totalnega nasilja. Platno je živa slika; kamor koli se gledalec obrne, na katero koli globino polja se osredotoči, vidi uničenje človeških teles.


Preberi več...

 

Biti Luka Marčetič


marcetic_01

Luka Marčetič (foto: Uroš Abram)


Biti Luka Marčetič


Kdo je Luka Marčetič? Za večino ljudi, ki jim njegovo ime ne izzveni v prazno, je to tisti model, ki dela smešne serije in jih daje na internet. Na primer serijo Dan ljubezni, ki je leta 2009 prišla na videz od nikoder in pobrala več kot sto tisoč ogledov na YouTubu. Za tiste, ki so po Dnevu ljubezni ostali pozorni, je Luka postal obraz večno nezadovoljnega cinika iz serije Moje asocialno življenje, ki je tragikomičnost človeškega obstoja slikala skozi kratke prizore iz življenja dokaj običajnega ljubljanskega študenta. Pojavljal se je v reklamah, v skečih, po malem tudi v filmih, praviloma skoraj vedno v kontekstu nizkoproračunske, gverilske, skorajda fenovske produkcije. Njegova popularnost, izražena (tudi) v všečkih na Facebooku, je rasla in se še ni ustavila. Lani je s pomočjo prijateljev v rekordnem času spisal in posnel romantično komično serijo V dvoje, pionirski projekt VoD platforme Voyo, letos pa se je preizkusil v režiji svojega prvega celovečerca Pr' Hostar.


Preberi več...

 

Začne se kot Izžarevanje in konča kot Festen …


demon_01

Daniel Bird (prevod: Tea Hvala)


Demon na festivalu Kurja polt


V soundtracku slišimo disonantne tone Krzysztofa Pendereckega, glasbo, ki je postala nesmrtna s filmom Izžarevanje (The Shining, 1980) Stanleyja Kubricka. Demon (2015) Marcina Wrone se prične s Piotrovim (Italy Tiran) prihodom iz Anglije na poljsko podeželje, kjer se poroči z Żaneto (Agnieszka Żulewska). Pod temelji hiše, kjer naj bi živela, odkrijeta okostje. Med poroko Piotra obsede duh umorjene judovske deklice …


Preberi več...

 

Nabrušena bojna sekira na prostranstvih žanra


bojna_sekira_03

Varja Močnik


Bojna sekira na festivalu Kurja polt


Letos pozimi smo gledalci iz prestolnice na platnih razvpito neobiskanega in pregovorno nevzdrževanega kinocentra na robu mesta zlahka prezrli pomemben film, ki je postal takojšen kult in v isti sapi klasika, ko je startal svoje sicer tudi borno svetovno kinematografsko životarjenje, a živahno festivalsko in piratsko življenje. Bojna sekira (Bone Tomahawk, 2015, S. Craig Zahler) se je s statusom kulta bržkone spogledoval že pred svojim nastankom, po zaslugi težko ločljivih iznajdljive promocije in radovednosti filmskih zanesenjakov, ki svoja raziskovanja živahno sejejo po svetovnem medmrežju. In tudi zato, prav zaradi takih alarmov, ki glasno opozarjajo na nastajajoče filme, je toliko bolj boleče, da trgovci – prikazovalci in njihovi (pogosto nezainteresirani, praviloma pa nepoučeni in trdoglavo nevešči) dobavitelji – distributerji prepogosto poskrbijo, da pomembni filmi komaj opazno ošvrknejo platna ali pa jih sploh ne osvetlijo. A pustimo za seboj bolečo izkušnjo »nevidenja« in se poveselimo možnosti ogleda tega nenavadnega žanrskega hibrida na 3. ediciji festivala žanrskega filma Kurja polt.


Preberi več...

 

Kratki filmi na dolgih progah


fsf_2015_vse_naj

Bojana Bregar


18. festival slovenskega filma


Če hočete videti, kje se danes v filmu kaj zanimivega dogaja, glejte kratke filme. Če hočete videti, kaj se zanimivega dogaja v slovenskem filmu, potem glejte slovenske kratke filme. Glejte jih tudi, če hočete že danes vedeti, kakšni bodo čez nekaj let naši celovečerci. Nič novega. Kratki filmi so pač tradicionalno znanilci dolgih, torej celovečernih, saj se redkokateri režiser posveti zgolj kratki formi. Toda čas je kratkemu filmu naklonjen. Če se vam to zdi čudno, morate zgolj pomisliti na ta zdaj že samoumevni, nekoč spletni fenomen, imenovan YouTube. Za milijarde ljudi s spletno pogojeno motnjo pozornosti je kratka forma česarkoli – naj bo to film, glasbeni spot, serija ali nekaj, čemur še nismo uspeli dodeliti ustrezne kategorije – idealna forma posredovanja informacij.


Preberi več...

 

Fantovsko leto slovenskega filma


fsf_2015_utrip_ljubezni

Sabina Đogić


18. festival slovenskega filma


Festival slovenskega filma (FSF) ali praznik domače filmske, televizijske in neodvisne produkcije se bo letos odvil med 15. in 20. septembrom. Že tretje leto zapored ga bo vodil Igor Prassel, eden dovzetnejših, drznejših in k filmski raznovrstnosti spodbujajočih vodij festivalov, ki uspešno usmerja pozornost na pri nas še posebej zapostavljene filmske zvrsti dokumentarnega, animiranega in eksperimentalnega filma tako v programu kot izbiri žirije in posledično nagradah.


Preberi več...

 

Vzemi ali pusti


intervju_Noe_01

Matic Majcen


Intervju: Gaspar Noé


Ob nenehnem medijskem pompu, ki v zadnjem desetletju spremlja filmsko ustvarjanje Gasparja Noéja, je kar težko verjeti, da je Ljubezen (Love, 2015) komaj režiserjev četrti celovečerni film. V vsakem primeru pa je bil potek dogodkov ob njegovi premieri v Cannesu zelo podoben kot pri njegovih prejšnjih filmih Sam proti vsem (Seul contre tous, 1998), Nepovratno (Irréversible, 2002) in V praznino (Enter the Void, 2009). Namreč ne glede na to, ali ga je gledalec sprejel kot dobrega ali slabega, kot drznega ali ekscesnega, kot inovacijo ali eksploatacijo, je predvsem dosegel to, da je režiserju pridodal še nekaj zidakov v njegovo palačo umetniške razvpitosti.


Preberi več...

 

Force Majeure po britansko


45_let

Ana Šturm


45 let (45 Years, Andrew Haigh, 2015)



V filmu 45 let (45 Years, Andrew Haigh, 2015) ob uvodnih napisih zaslišimo nenavaden zvok. Znan, domač zvok, za katerega pa prvih nekaj sekund ne vemo povsem natančno, kam bi ga pravzaprav umestili. Ko se prijeten »škljoc« nekajkrat ponovi, naše možgane preplavi spomin na mehko brnenje diaprojektorja in na tisoče prašnih delcev, ki so poplesavali v močnem soju svetlobe, medtem ko smo v zatemnjeni dnevni sobi, na beli steni in v družbi kopice družinskih članov, oblečenih v rebraste rjave žametne hlače in modre srajce, gledali fotografije s tega ali onega potovanja. Neštete in dragocene negative rojstnih dni, obletnic in izletov v hribe, potrpežljivo vstavljene v posamezne diapozitive, nato zložene v vrsto in nazadnje v sive škatle, ki se danes skrbno shranjene in pozabljene skrivajo pod kupom prahu na domačem podstrešju.


Preberi več...

 

Moralni korektiv sodobne ženske: Razuzdanka


trainwreck01

Tina Poglajen


Razuzdanka (Trainwreck, 2015, Judd Apatow)


Ameriška komedijantka Amy Schumer je v preteklih nekaj letih, še posebej pa v zadnjih mesecih, zaslovela s svojo humoristično serijo Inside Amy Schumer (2013 – , Comedy Central), v kateri sodeluje kot režiserka, scenaristka in odigra večino vlog. Vsak del namreč sestavljajo različni skeči; naslovi nekaterih od njih so recimo »A Porn Star is Born«, »Gang Bang« in »Slut-Shaming«, ki se iz dela v del med seboj le izjemoma povezujejo. Dopolnjujejo jih intervjuji o spolnem življenju, spolnih preferencah in podobnem, ki jih Schumerjeva opravi z naključnimi mimoidočimi na newyorških ulicah. Poleg tega je v vsako epizodo vključen nekoliko daljši pogovor z ljudmi v različnih poklicih – striptizetami, prostitutkami, delujočimi v religioznih taborih za »zdravljenje homoseksualnosti« in tako naprej.


Preberi več...

 

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL

«ZačetekPrejšnja12345678910NaslednjaKonec»
Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell