Zakaj na Grossmannov festival ...

 

22 razlogov, zakaj je Grossmannov filmski festival najbolj zabaven (da ne rečemo najboljši) na svetu:

 

 

1. Thomas Moldestad, scenarist zmagovalnega filma Hladni plen (Fritt vilt, 2006, Roar Uthaug), je ob prevzemu nagrade na odru ljutomerskega Doma kulture, na idealnem prostoru za prikazovanje filmov o razčlovečenih najstnikih, o ruvanju žiletk, zašitih v telesu in o krvoželjnih indijanskih piščancih-zombijih, izjavil, da je na Grossmannu užival kot na nobenem festivalu do zdaj - in to je verjetno največji kompliment, ki ga festival lahko dobi, vsekakor pa ne edini. Kajti samo dejstvo, da nekje v „slovenski provinci" obstaja dogodek, kjer se vino sreča s filmom, tj. eskapizem sreča hedonizem v svoji najboljši inačici, je vredno naše pozornosti. In ko mu posvetite pozornost, ni več daleč do občudovanja.

 

 

2. Če ne bi bilo Grossmanna, potem večina ljudi ne bi nikoli slišala za Yakova Levija in njegov čudoviti premaknjeni svet malce manj čudovitih, vendar pa enako premaknjenih filmov.

 

3. Samo na Grossmannu lahko tujci hipnotizirano gledajo filme Bore Leeja, ne da bi razumeli eno samo izgovorjeno besedo - in poleg vsega še umirajo od smeha.

 

 

4. Dobro premislite, preden odgovorite: Kje drugje lahko sredi mestnega trga, na velikem platnu v popolni poletni atmosferi gledate Moža z rentgenskim vidom (X: The Man with the X-Ray Eyes, 1963), medtem ko poleg vas sedi Roger Corman osebno in počiva v družbi simpatične soproge?

 

 

5. Kje drugje lahko sredi mestnega trga, na velikem platnu, v popolni letni atmosferi vidite odrezano glavo v dekletovem mednožju (Re-Animator, 1985), medtem ko poleg vas sedi Brian Yuzna osebno in pijucka vino v družbi simpatične soproge?

 

 

6. In kje drugje lahko poslušate Briana Yuzno, kako prosi organizatorje, naj ga povabijo tudi naslednje leto, sicer bo prišel na lastne stroške, ker se že dolgo ni nikjer imel tako fino?

 

7. Grossmann je verjetno edini festival, s katerega producenti prvega švedskega vampirskega horrorja Ledeni vampirji (Frostbiten, 2006, Anders Banke) že drugi dan svojega bivanja preko iPhona navdušeno sporočajo svojim prijateljem doma, da pravkar sedijo z Yuzno in Cormanom in gledajo njune filme na odprtem, na glavnem mestnem trgu in v noči, segreti na prijetnih 25 stopinj Celzija.

 

 

8. Grossmann je definitivno edini festival, na katerem vas takoj po prihodu pričaka novica, da je Cuba Gooding Jr. poklical organizatorje in spraševal, če lahko pride v goste in da so morali zavrniti njegovo željo, ker se je dečko prepozno spomnil.

 

9. In spet: Grossmann je edini festival, ki ima ambicije giganta in srce skromnih entuziastov; ekipa, ki ga vodi, pa je v stanju, da lahko teden dni žura in se smeji z vami, kot bi ne imela milijon in en problem, ki se vsake toliko pojavi na vsaki strani (OK, če ne bi toliko žurali, bi verjetno imeli manj problemov, ampak, hej - potem ne bi bilo tako zabavno!) .

 

10. Najboljše od vsega pa je, da ta milijon in en problem, kot tudi pogosto sesuvanje terminov, nikogar ne meče iz tira - stari lisjaki so se že navadili, novi gosti pa se hitro navadijo na edinstveno ležerni ritem, ki ga diktira Grossmann.

 

11. Grossmann je edini festival, na katerem vam Tom Mes razlaga, kako je šele zdaj doumel, kaj pomeni Zen, medtem ko hvali Davitelj proti davitelju (Davitelj protiv davitelja, 1984) pred samim Slobodanom Šijanom.

 

 

12. Tom Mes bo poskušal pojasniti Takashiju Miikeju, kako je videti, ko je projekcija njegovega Djanga (Sukiyaki Western Django, 2007) zaradi dežja preseljena v bizarni interier hotelske restavracije, poleg tega je v nadrealnem fellinijevskem trenutku prekinjena, ko se pojavi glasni ciganski orkester iz Guče! Tega občutka se nikakor ne da opisati z besedami.

 

 

13. Kje drugje vam Tom Mes razlaga, kako bo naredil prav vse, da bo naslednje leto s sabo pripeljal Miikeja, ker se želi spet pojaviti na festivalu in staremu Miikeju pokazati, kako zabavno je.

 

14. Na katerem drugem festivalu lahko z ekipo iz HorrorHR-ja entuziastično govorite o tem, kako je Sci-Fighter (2004, Art camacho) pravzaprav jebeni zakon?

 

 

15. Na katerem drugem festivalu lahko tako dobro žurate z romunskim novinarjem Alinom iz Transilvanije, ki trdi, da ni vampir, čeprav ima belo polt, zelenkaste oči in malce „čudne" zobe, poleg tega sploh ne gre iz hotelske sobe pred mrakom?

 

16. Na katerem drugem festivalu imate večji glavobol od smeha kot od mačka?

 

17. Pa tudi, če že trpite zaradi mačka, ga poskusite pregnati z jutranjim joggingom skupaj z režiserjem Marekom Dobešem, metroseksualno ikono češkega zombi filma.

 

18. Če hočete vsaj en dan izgledati kot zombi in čarovnica ali imeti pussy face (z vaginalnimi zobmi), medtem ko se sprehajate po mestu, je tu Miki „srbski Tom Savini" Lakobrija, da vas transformira s svojimi maskami in z dotikom pravega mojstra. Po lanskoletnem eksperimentu z maskami na obrazu maloštevilnih deklet, bo letos organiziran pravi pravcati zombie walk - invazijo živih mrtvecev na Ljutomer.

 

19. Ne le, da Kristijan (Živi in mrtvi) Milić lahko spije več kot kateri koli človek, ki smo ga spoznali v življenju (in pri tem funkcionira povsem normalno), pač pa je tudi vedno pripravljen na dobro zajebancijo, kot je recimo igra  Kapetana Slovenije, asistenta Kavboja Četnika v kratkem lokalnem amaterskem filmu.

 

 

20. Grossmann je še vedno edini filmski festival, na katerem se filmi ne samo gledajo, pač pa tudi vsako leto spontano snemajo! Pred dvema letoma je glavni gost Lloyd Kaufman v skladu  s „filozofijo" svoje delavnice „Make Your Own Damn Movie!", ki jo je tedaj vodil v Ljutomeru, pristal, da je igral kar v dveh festivalskih projektih - v enem je v pižami rigal peno, hoteč se ubraniti napada zlih pritlikavcev iz vesolja, v drugem pa je vihtel z mesarico kot simpatični mesar v lokalnem supermarketu.

 

21. Kaufman je izbral prav Grossmannov filmski festival za evropsko premiero verjetno najbolj norega Trominega filma doslej, Poultrygeist: noč kokošje smrti (Poultrygeist - Night of the Chicken Dead, 2006).

 

 

22. Grossmann je še vedno edini festival, na katerem akreditacije z napisom „gost", „novinar" in „organizator" pomenijo samo eno - prijatelji.

 

Velimir Grgić

Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell