Drugo dejanje

drugo-dejanje-1

V ljubljanskem Kinodvoru je teden dni (od 17. februarja do 24. februarja) na sporedu film Drugo dejanje (Druhe dejstvi, 2008) avtorja Olma Omerzuja, kot predfilm pa se bo vrtel kratki film Gorana Vojnovića Kitajci prihajajo. Olma Omerzuja predstavljamo v Ekranovem fokusu, kjer je obljavljen intervju z njim, v nadaljevanju pa je predstavljen srednjemetražni film, ki raziskuje dinamiko ljubezenskega para, za katerega pa je očitno, da ne zmore več najti skupnega jezika. Po dobrih dveh letih skupnega življenja Cilie in Martina se med njima vse bolj razpira globoka razpoka ...

 

A zdi se, da je slednjo potrebno pripisati zlasti Martinovemu nezadovoljstvu s samim seboj, saj z vsakim dnem vse bolj tone v mukotrpno sivino depresivnega stanja: preneha hoditi v službo, po cele dneve ždi doma, v sobi, v kateri nikoli ne prižge luči ali odgrne zaves.


Film - nastal je v češki produkciji, poleg čeških igralcev pa sta v njem nastopili še slovenski igralki Nataša Burger in Nataša Matjašec - na prvi ravni sicer tematizira vprašanje partnerske zveze, vendar pa slednje Omerzu ozaljša s postavitvijo v širši kontekst t.i. tekoče moderne, začinjene z imperativom samoiskanja oziroma individualizacije za vsako ceno. Zgodba Cilie in Martina je namreč tudi zgodba preizpraševanja in predvsem definiranja mej, ki jih je potrebno poiskati in postaviti v prav vsakem odnosu: v odnosu do samega sebe in v odnosu do okolice. Prav zavoljo postavitve v širši družbeno-kulturni kontekst na prvi pogled relativno klasične ljubezenske fabule pa Drugo dejanje odlikuje tista specifičnost, s katero se uspe izmakniti zavitim lovkam pretirane intimistične hermetičnosti, v katero filmi s tovrstno tematiko radi zapadejo. Ali kot je v Ekranu (december-januar 2006/07) zapisal Omerzu sam: »Razmišljam, s kolikšno mero iskrenosti in v kako globoko osebno izpoved se mora spustiti režiser, ko govori in dela filme. Bojim se mej, ki te zaprejo v polje hermetičnega, za gledalca nerazumljivega.«


Z umirjenimi odtekanji podob, s pritajenimi barvnimi odtenki in mnogokrat tudi z izbranim komuniciranjem v interierih in eksterierih uspe Omerzu v objektiv kamere nežno, mestoma pa tudi boleče, ujeti Martinovo soočanje s padlimi ideali, konec koncev pa tudi Ciliene odsanjane sanje. S spontanim potovanjem v Trst se Cilie, predvsem pa Martin, še zadnjič odločita potegniti rešilno vrvico njune umirajoče dvojine. A posnetek tesnobnega Martinovega odločanja, ki ga simbolizira oziroma vizualizira skoraj neslišno, zlasti pa počasno drsenje velike ladje v tržaškem pristanišču, bolj kot srečno rešitev njunih sanj izpriča zgodbo dveh mladih ljudi, zagozdenih v realnost sodobnih Odisejev, ki pa se nikoli ne uspejo vrniti na rodno Itako, v varen objem zveste Penelope.


Olmo Omerzu, absolvent filmske režije na znameniti praški FAMU, je za to eksistencialno študijo mladega para prejel že nekaj nagrad. Na festivalu študentskega filma v Karlovyh Varyh je dobil posebno nagrado žirije, na festivalu v Estorilu pa prvo nagrado za film najboljših evropskih filmskih šol. Svoj prvi film Almir (1998) je posnel s pomočjo natečaja RTV Slovenije, pred Drugim dejanjem, katerega producent slovenske kopije je Arsmedia, pa je v lastni produkciji posnel še tri kratke filme: In de horibl vacau (2001, eksperimentalni), Tirnica (2002) in Nič (2003), s katerim je tudi uspešno opravil sprejemni izpit za znamenito FAMU.

 

Avtorica: Nina Cvar

 

 

rsz_11

Preberite tudi intervju z Olmom Omerzujem!


Dodaj Komentar
Vaši podatki:
Komentar:
Varnost Vpišite anti-spam kodo v okvirček iz slike.

!joomlacomment 4.0 Copyright (C) 2009 Compojoom.com . All rights reserved."

Domov
Novice
Fokus
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
Opazili smo
FIPRESCI
V naslednji izdaji
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Razpisi
Impresum
Iz arhivov
Nepreslišano
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE
NASLOVKA-0212-mala  
KOLUMNA

Kinematografija izolacije


V središču tokratnega Ekrana, s katerim začenjamo jubilejno sezono, smo poskrbeli še za en »dolg« do lanskega leta oziroma za mešano prijetno-zoprno dolžnost izpostavitve osebnih seznamov »naj« videnih filmov preteklega let, za dolžnost, ki so nam jo pomagali izpolniti slovenski filmski publicisti oziroma rednejši Ekranovi sodelavci. Za končni rezultat oziroma naslove celovečercev, ki se najpogosteje pojavljajo, lahko zapišemo predvsem to, da ne pomenijo nič drugega kot to, da se na lestvicah pač najpogosteje pojavljajo (in v tem so naši rezultati pravzaprav zelo podobni številnim podobnim anketam številnih tujih filmskih publikacij in združenj).

 

Preberi več...  
Pasica
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran