V zraku

»Kdo za vraga si ti?« odgovarja razjarjeni odpuščeni delavec Ryanu Binghamu (George Clooney), enako pa se sprašuje tudi sam, s prvoosebno pripovedjo o svojem življenju, ki pa je bolj beg pred vprašanjem kot odgovor. Identiteto je zamenjal z lastno filozofijo: »Osebni odnosi so najtežja prtljaga v vašem življenju«. Sam potuje z lahkim kovčkom in odpušča ljudi, ki so postali pretežka prtljaga za delodajalce, dokler ni v osebnem življenju odpuščen tudi sam.

»Ryanovo življenje je prispodoba današnjega časa,« pravi režiser filma V zraku (Up in the Air, 2009), Jason Reitman. Kakor v Hvala, ker kadite (Thank You for Smoking, 2005) in Juno (2007), je tudi tokrat postregel s komentarjem družbe v obliki neodvisne, a širšemu občinstvu dostopne komedije, ki premika meje žanra, kot sam označuje svoje filme. Film V zraku, posnet po romanu Walterja Kirna, je njegova nova uspešnica z neklišejskimi dialogi in alternativnim soundtrackom na aktualno temo. Realizem podkrepijo formalni prijemi - montaža izpovedi resničnih ljudi, ki so zaradi ekonomske krize ob službo, ter poroka, posneta kot home video, kar daje vtis resničnosti in domačnosti.

Up-in-the-Air-Image Domačnost je tudi perspektiva filma - antikonformistični konformizem, v prejšnjih dveh Reitmanovih filmih uperjen k problematizaciji tobačne industrije ali k promociji pro-life drže, tu služi zagovoru družinskih vrednot. Legitimna osebna prepričanja so podana tako enostransko, da bo tudi opredelitev gledalcev odvisna od njihovih prepričanj. Problematičen pa je njihov način podajanja: zgodba nima klišejskega srečnega konca, a se ne more ogniti sentimentalnemu moralizmu. Resnične izpovedi odpuščenih služijo čustveni identifikaciji gledalcev, ne pa žanrsko prebojni potujitvi, ki bi pod vprašaj postavljala fiktivno naracijo. Delujejo kot reality show, kar zastavlja problem ekonomske eksploatacije trpljenja ljudi. Z jadranjem na valu ekonomske krize film najde stično točko s svojim junakom, ki služi na račun odpuščanja delavcev.

Zgodba o Ikarovem padcu sodobnega človeka in o potrebi po trdnih koreninah tako ostaja nepretenciozna mešanica komedije in drame, ki zadovolji publiko in kritike. A prav zato ostaja razpeta med njihovimi pričakovanji - in obvisi »v zraku«.

Katja Čičigoj, Ekran - marec 2010

Dodaj nov komentar
Komentarji

NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

KOLUMNA

Kinematografija izolacije

V središču tokratnega Ekrana, s katerim začenjamo jubilejno sezono, smo poskrbeli še za en »dolg« do lanskega leta oziroma za mešano prijetno-zoprno dolžnost izpostavitve osebnih seznamov »naj« videnih filmov preteklega let, za dolžnost, ki so nam jo pomagali izpolniti slovenski filmski publicisti oziroma rednejši Ekranovi sodelavci. Za končni rezultat oziroma naslove celovečercev, ki se najpogosteje pojavljajo, lahko zapišemo predvsem to, da ne pomenijo nič drugega kot to, da se na lestvicah pač najpogosteje pojavljajo (in v tem so naši rezultati pravzaprav zelo podobni številnim podobnim anketam številnih tujih filmskih publikacij in združenj).

Preberi več...

ZADNJI KOMENTARJI

IZ TISKANE IZDAJE

NAJBOLJ BRANO

EKIPA

Ekran stalno potrebuje kvalitetne prispevke s področja filma in televizije. Če imate novinarsko žilico in občutek za rabo jezika se nam javite.

PIŠITE NAM!

Sporočite nam svoje mnenje o Ekranu. Vabimo vas tudi, da se obrnete na nas z vprašanji, prispevki, pohvalami in kritikami.

V zraku

!joomlacomment 4.0 Copyright (C) 2009 Compojoom.com . All rights reserved."

Kinematografija izolacije