Iz tiskane izdaje

David Cronenberg - več kot človeški

Dejan Ognjanović

 

 

V tekmovalnem programu Cannesa 2012 je tudi novi celovečerec Davida Cronenberga Cosmopolis - mi pa vam ob tej priliki in v pričakovanju novega celovečerca v nadaljevanju ponujamo Ekranov esej o tem mojstru.

 

Preberi več...

Sestri Brontë za vedno

Matic Kocijančič

Andrea Arnold: Viharni vrh

 

 

Charlotte in Emily Brontë sta »zakrivili« več filmov kot brata Coen, brata Wachowski in bratje Marx skupaj, tako da ju lahko imamo za najpomembnejši sestrski dvojec v filmski zgodovini, čeprav sta umrli nekaj desetletij pred iznajdbo gibljive slike.

Preberi več...

Čisti filmi, lepe duše

Marko Bauer

 

Arheo ali kultura brez filma

 

»Tako je bil Puccinijev izredni talent veliko prepričljiveje izražen v nepretencioznih zgodnjih delih, kakršna sta Manon Lescaut in La Bohème, kot v kasnejših, precej ambicioznejših delih, ki se zaradi nesorazmernosti med substanco in prezentacijo izrodijo v kič.« Theodor W. Adorno, Estetska teorija

Preberi več...

Dosje X

Gorazd Trušnovec

 

»Potencial 'prve generacije poosamosvojitvenih režiserjev' je poznan. Dosegli so veliko in zagotovo niso za odpis,« je zapisal v reviji Ekran december 2010/januar 2011 tedanji direktor tedanjega Filmskega sklada Igor Kadunc. »V principu gre producentski kliki, ki je tako ali drugače povezana tudi z odločujočimi strukturami na Filmskem skladu, bolj za porabo denarja, kot pa za filme same,« pa je zapisal tedanji član nadzornega sveta FS Samo Rugelj. Kdo od njiju ima (bolj) prav?

Preberi več...

Lepo je biti milijonar

Gorazd Trušnovec, foto: Marko Kočevar

 

Klemen Dvornik: Kruha in iger

 

Zdaj je tvoj čas, da priznaš / Velikani več ne mislijo nate

Odšli so drugam / Koliko zmore tvoj glas?

Čas izbira vedno nove obraze / Nihče ne misli na nas.

(Rožice - Dan D)

 

Preberi več...

Zbornik - 50 let Ekrana

Gorazd Trušnovec

 

Oktobra 2012 bo minilo 50 let od izida prve številke Ekrana. Kot napoved jubileja je izšel Zbornik 1962-2012, sestavljen iz kronološkega pregleda ter izbora 50 tekstov iz 50 let.

 

 

 

Preberi več...

Iz Poljske z ljubeznijo

Matic Kocijančič

 

Mitja Okorn: Pisma sv. Nikolaju

 

Ob novici, da prihaja Mitja Okorn na LIFFe 2011 s poljsko romantično komedijo, ki se godi v božičnem času, sem najprej pomislil, da gre za nekakšno bolno šalo. Potem sem se o tem prepričal na spletni strani, kjer so na ogled postavili uradni napovednik filma Pisma sv. Nikolaju (Listy do M., 2011). Navdali so me mešani občutki. Iz trailerja je v hipu razvidno, kar nekateri ljubitelji filma trdijo že več let, namreč da razume Okorn sodobni popularni filmski jezik precej bolje od kateregakoli slovenskega režiserja.

Preberi več...

Šelestenje v troje

Matic Majcen, foto: Marko Brdar

 

O Izletu Nejca Gazvode

V slovenskem filmu protagonisti nenavadno veliko potujejo: babica bi šla na jug (Babica gre na jug, 1991, Vinci Vogue Anžlovar), skavti v Alpe (Gremo mi po svoje, 2010, Miha Hočevar), dekline na Kolpo (Varuh meje, 2002, Maja Weiss), parček v Belo Krajino (Šelestenje, 2002, Janez Lapajne), ljubimce spravijo v Prekmurje (Petelinji zajtrk, 2007, Marko Naberšnik), mutci bi se vozili z vlakom (Ekspres, ekspres, 1997, Igor Šterk) ...

 

Preberi več...

Pogovor s Terryjem Gilliamom

Peti jezdec apokalipse

 

 

spraševala je: Maša Peče

 

 

Ob premieri celovečerca Imaginarij Dr. Parnassusa leta 2009 smo se za Ekran pogovarjali s Terryjem Gilliamom, kultnim nekdanjim montypythonovcem.

 

 

Preberi več...

Aleksandrinke

Tina Poglajen

 

Med drugo polovico 19. stoletja in 2. svetovno vojno je predvsem iz slovenskega Primorja v Egipt emigriralo veliko žensk, ki so, predvsem v Kairu in Aleksandriji, opravljale delo varušk, dojilj, kuharic in sobaric. Odhajanje je bilo tako množično, da se je zanje uveljavil skupen izraz aleksandrinke. Pojav je zanimiv predvsem iz sociološkega vidika, saj ni ustrezal takratni konvencionalni delitvi dela po spolu. V Egiptu se je ob gradnji in po odprtju Sueškega prekopa 1869 povečalo število evropskih podjetnikov, zaradi kulturno-religioznih razlogov pa se je pojavila potreba predvsem po tuji ženski delovni sili.

Preberi več...