Kolumna

Navdihi

Junijski tedni prinašajo s sabo slavnostni, zanosni pridih, dnevi se še zmeraj daljšajo, pomladna vročica se preveša v poletno ležernost, slavijo se razne obletnice na najvišjih nivojih, zaključuje se delovna in izobraževalna sezona in v teh tednih so vse pogostejši tudi neformalni pogovori o bolj ali manj načrtovanih dopustih. V raziskovanju z dopustovanjem povezanega fenomena, imenovanega set-jetting (več o tem lahko preberete v tej in naslednji številki Ekrana) se je posredno pojavilo tudi vprašanje, kdo je pravzaprav odgovoren za promocijo Slovenije.

Preberi več...

Statistika

Pred kratkim se je zaključil festival v Cannesu, menda eden najpomembnejših na svetu, čeprav vedno znova v zvezi z njim potem beremo predvsem o predvidljivih paradah povprečnosti, zapravljanju časa, prazni vzhičenosti in o snobističnem malomeščanstvu. Malce naprej v Ekranu je seznam priporočil prisotnih domačih publicistov - do teh filmov boste kmalu najbrž lahko prišli tudi sami in se prepričali o upravičenosti kritik in pohval ter medijske pozornosti nasploh.

Preberi več...

Svet je zopet mlad?

V teh dneh je - kako posrečen termin, prav nekje med 27. aprilom in 25. majem - med domačimi filmskimi poznavalci insajdersko zakrožila ilegalna, gverilska, tako rekoč partizanska, »samizdat« DVD izdaja filma Bolečina, ki je v več pogledih svetovni unikum in hkrati slovenska zgodba par excellence. Gre za celovečerec Vojka Duletiča, po skoraj dvajsetih letih neprostovoljnega ustvarjalnega molka spočet ob stoletnici domačega filma in šestdesetletnici konca druge svetovne vojne. Spočet, in ne posnet pa zato, ker gre za sicer povsem avtonomno delo - po avtorjevih izjavah gre celo za njegov najbolj osebni projekt doslej - sestavljeno oziroma digitalno zmontirano iz njegovih lastnih celovečercev, že v osnovi veličastne »vojne trilogije« filmov Med strahom in dolžnostjo (1975), Draga moja Iza (1979) in Doktor (1985).

Preberi več...

Naključja

»Seveda na ljudi vplivajo mediji, naravne katastrofe, socialni fenomeni ... Ideje so v zraku, pa seveda tudi sami filmi sprožajo trende, so navdih za druge filme s podobnimi koncepti,« je na vprašanje, ali lahko v določenem trenutku kroži na različnih koncih sveta hkrati več zgodb z istimi idejami, odgovoril scenaristični strokovnjak Miguel Machalski (intervju si lahko preberete na spletni strani Ekrana).

Preberi več...

Dilema

Dober teden dni po izidu prejšnje, februarske številke Ekrana me je presenetilo spoznanje, da so se nekateri članki iz revije znašli skenirani na internetu in da si bralci prek spletnih socialnih omrežij pošiljajo te članke oziroma opozarjajo na povezave nanje. Instinktivni občutek hipnega, nelagodnega presenečenja in zakrbljenosti je nemudoma odplaknilo navdušujoče spoznanje, da se v Ekranu očitno objavljajo dovolj zanimivi in vznemirljivi članki, da si jih želijo bralci - predvidevam, da mlajše generacije, dodobra udomačene v novih komunikacijskih kanalih - deliti z drugimi (potencialnimi) bralci.

Preberi več...

Kriza ?

Že decembra lani je postalo jasno, da bo filmska industrija zabeležila rekordno leto, in to, spomnimo, v letu, ki ga je še treslo od finančne krize - a po drugi strani, revija Newsweek je leto 2009, v katerem naj bi se zaradi recesije spremenilo čisto vse, zaključila s strokovno prilogo, posvečeno analizam finančne krize, in ta je bila skoraj posmehljivo naslovljena: »A to je vse?«

Preberi več...

Prelom

Uporaba desetletij kot zaključenih zgodovinskih entitet je postala priljubljena in splošno sprejeta v prejšnjem stoletju, med drugim tudi stoletju filma, tako da se je začelo posamezne trende, stile, pristope in običaje pripisovati posameznim desetletjem in obratno, da so posamezna desetletja postala prepoznavna po idejnih trendih, estetskih smernicah in družbenem dogajanju. Kaj ob koncu prvega desetletja tretjega tisočletja reči o filmu v tem obdobju?

Preberi več...

Tu je Rodos

V dneh pred izidom novembrske številke Ekrana je bil na spletni strani Filmskega sklada objavljen predlog novega besedila »Splošnih pogojev poslovanja FS« ter poziv strokovni javnosti k pripombam in predlogom. Ker je to »okno« poziva odprto le dva tedna, se velja nemudoma zakopati v branje, saj gre za dokument, ki kljub pravniški suhoparnosti bistveno določa pravila igre v odnosu do osrednje slovenske institucije, namenjene podpori filmskemu ustvarjanju. V oporo pri razbiranju teh premikov v tokratnem Ekranu že objavljamo nekaj poudarkov enega od sodelavcev pri pripravi (verjetno se vsi akterji pri nas strinjajo vsaj v tem, da nujnih) sprememb, Mirana Zupaniča.

Preberi več...

12. FSF iz perspektive mladega obiskovalca

Pozdravljeni!

Sem Klemen Berus. Star sem 15 let. Letos sem se udeležil 12. festivala slovenskega filma. Tam sem intervjuval mnogo ljudi, posnel novinarske konference in si tudi ogledal veliko filmov. Doma sem potem napisal članek o 12. festivalu slovenskega filma. Upam, da ga boste kot revija za film in televizijo (če ga nisem poslal prepozno) objavili.

Klemen

Preberi več...

Ja in ne.

Kdor pozorneje spremlja mednarodno filmsko-založniško dogajanje, bržkone že težko pričakuje izid impozantnega knjižnega dela, skoraj tri tisoč strani zbrane in skrbno urejene dokumentacije o verjetno največjem Kubrickovem projektu, filmu Napoleon, ki pa kljub več kot dvema letoma intenzivnih priprav, investicij in raziskav ni bil nikoli posnet. Dokumentacija, ki je na razpolago, priča o velikosti, enkratnosti in ambicioznosti vizije, o prepoznavnosti avtorjevega pečata in njegovem tedaj že kultnem statusu, o finančnem riziku s strani studijskih podpornikov, o promocijskem potencialu filma ... In tudi o tistemu ˝suspenzu nejevere˝, ki je pravzaprav potreben za nastanek vsakega, ne le uspešnega žanrskega filma.

Preberi več...