Kolumna

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...

 

O pogledih in podobah


Pred nekaj tedni je po spletu zakrožila objava, v kateri je bel Američan na Facebooku izjavil, da ne razume koncepta »belega privilegija« (white privilege); prijatelje in prijateljice je naprosil, naj v komentarjih pod objavo navedejo, katere so njihove izkušnje z diskriminacijo, ki jih on kot beli moški ni in ne bi mogel doživeti.


Preberi več...

 

Stavka piratov


Na neki način je vsak filmski pirat podoben Teniersovemu Nadvojvodi Leopoldu Viljemu v svoji zasebni galeriji, le da se namesto s slikami skrbno obdaja z zbirko piratskih filmov, ki jih namesto na stene obeša v tisto datotečno mapo svojega računalnika, za katero se je nekoč ob nalaganju bittorrent programa moral odločiti, da bo javna, in torej drugim dovoliti, da pokukajo vanjo, četudi le anonimno, s programskim algoritmom.


Preberi več...

 

Pornografija v raju


Zdi se, da tema tokratne številke – zgodovine pornografije – ne bi mogla biti bolj oddaljena od teme prejšnje, ki se je ukvarjala s filmi in galerijami. Za razliko od filmov o galerijah, kjer veljajo stroga pravila obnašanja, dovoljeno je le spoštljivo in tiho zadrževanje ob klasikih, dotikanje je prepovedano …, imamo v pornografski filmih opraviti s prostori poltenosti, kjer je tiha osredotočenost na gledanje kvečjemu predikat voajerizma, dotikanje in stokanje pa sta osnovna elementa tega žanra. Galerije so sinonim za visoko kulturo, pornografija, nasprotno, za nizko.


Preberi več...

 

Poslušati filme


Filmski podkasti, ki v vse večjem številu naseljujejo eter spleta, se v svojem govoru o filmih zdijo prikrajšani, vsaj v primerjavi z drugimi sodobnimi medijskimi platformami. Nikakor ni samo po sebi umevno, da so filmi postali tako priljubljena tema podkastov in njihovih avtorjev ter tako popularni v mediju, ki je za njih slep.


Preberi več...

 

O galerijah in kinodvoranah


Težko je v celoti pritrditi temu, kar v enem izmed svojih predavanj na Berkeleyju ugotavlja Greenaway – da je večina doslej narejenih filmov, “začela svoje življenje kot tekst …”, a trditev vendarle zadene živec kinematografije.


Preberi več...

 

Pomembne obstranskosti


Filmska tehnika je uradna obstranskost filmske teorije in filmske kritike. Medtem ko se vidni postopki tehnologije snemanja redno pojavljajo v kritičnih analizah filmov, sta tehnika in tehnični razvoj prepogosto odsotna.


Preberi več...

 

Kompromisne tvorbe


Vsake toliko let si je ob Festivalu slovenskega filma (FSF) dovoljeno postaviti tisto najpomembnejše, ontološko vprašanje, zaradi katerega festival sploh je: Ali slovenski film obstaja?


Preberi več...

 

Nekaj samoumevnosti


„Man muss so radikal sein wie die Wirklichkeit“ (B. Brecht)


Sodeč po tej številki Ekrana torej živimo v obdobju ekstremne domišljije in hkrati v obdobju ekstremnega realizma. Vsaj takrat, ko smo v kinodvoranah in pred ekrani ...

Preberi več...

 

Pod črto

 

»Hang on tightly, let go lightly.« Clive Owen v filmu Krupje (1998)

 

Po šestih letih je to zadnja številka Ekrana, pod katero se podpisujem kot urednik. »We had a nice run,« je zadevo komentiral kolega Gustinčič, in pod ta kratek zaključni komentar bi se podpisal tudi sam.

Preberi več...

 

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL

«ZačetekPrejšnja1234567NaslednjaKonec»
Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell