Kolumna

Kinematografija izolacije

V središču tokratnega Ekrana, s katerim začenjamo jubilejno sezono, smo poskrbeli še za en »dolg« do lanskega leta oziroma za mešano prijetno-zoprno dolžnost izpostavitve osebnih seznamov »naj« videnih filmov preteklega let, za dolžnost, ki so nam jo pomagali izpolniti slovenski filmski publicisti oziroma rednejši Ekranovi sodelavci. Za končni rezultat oziroma naslove celovečercev, ki se najpogosteje pojavljajo, lahko zapišemo predvsem to, da ne pomenijo nič drugega kot to, da se na lestvicah pač najpogosteje pojavljajo (in v tem so naši rezultati pravzaprav zelo podobni številnim podobnim anketam številnih tujih filmskih publikacij in združenj).

Preberi več...

Evidentiranje

Iztekanje leta je priložnost za takšne in drugačne evidence, saj je koledarski prelom ena od samoumevnejših (v vse samoumevnosti velja sicer redno polagati tudi kanček dvoma) priložnosti, da se potegne črto in preveri bilance tako na strani pričakovanj kot na strani rezultatov. In če sem ob zaključku redakcije vsakokratne edicije z mislimi že vsaj deloma pri naslednji ali še kakšni poznejši številki, potem je tokratni zaključek leta za spoznanje drugačen od prejšnjih, saj vzporedno z dvojno zimsko številko pripravljamo tudi projekt natisa jubilejne številke Ekrana kot svojevrstne napovedi 50-letnice izhajanja revije v 2012.

Preberi več...

Nerodna razmerja

Vsi pogledi so vredni spoštovanja. Dobro. To pravite vi. Jaz pravim nasprotno: Moj pogled je: zato ga spoštujte!

– Jacques Prévert

Preberi več...

Zgodbe iz zlate dobe

Če smo se v kontekstu vsebin, predstavljenih na nacionalnem filmskem festivalu v Portorožu, publicisti in kritiki dolga leta pritoževali, da je sodobni slovenski film kot iztaknjen iz časa in prostora, v katerem nastaja, smo bili letos pri kar nekaj delih priča bolj ali manj uspešnim poskusom refleksije, kdo smo in kaj se (ne samo) nam ta hip dogaja. Te domače poskuse filmske refleksije (ali pa njene dejanske in s tem tudi zgovorne odsotnosti) skušamo celovito obravnavati v aktualni številki Ekrana.

Preberi več...

Navdušenje in navdušenci

Redakcija oktobrskega Ekrana se je končala, 14. Festival slovenskega filma se pa še ni začel, tako da na tem mestu še ne morem(o) ocenjevati njegovega odmeva in dometa, temu naj bi bila zavoljo uveljavljenih terminov izhajanja obširneje namenjena novembrska številka. Bi pa znala biti vsaj kot iztočnica zanimiva naslednja anekdota. Po opravljeni selekciji filmov so se namreč vrstile takšne in drugačne predstavitve tedaj še prihodnjega programa.

Preberi več...

Festivali

Intenzivna poletna festivalska sezona je mimo (tako rekoč v istem tednu sredi julija se je v polmeru nekaj sto kilometrov od nas odvijalo kar pet filmskih festivalov: Pulj, Ljutomer, Motovun, Gorica, Sarajevo), prihaja kot kaže nič manj intenzivna jesenska sezona. Tako v mednarodnem smislu (Benetke) kot v domačem (Portorož). V zvezi s festivali obstaja trenutno nek zelo splošen pomislek, namreč koliko danes sploh še služijo svojemu osnovnemu namenu.

Preberi več...

Dvajsetletje

Dvojna poletna številka Ekrana prinaša krepko povečan obseg branja za podvojeno časovno obdobje, vseeno pa predstavljajo njeno osrčje osebni izbori dobrih dveh ducatov aktivnih domačih publicistov, filmskih novinarjev in kritikov, ki so se odzvali na anketo, v kateri smo poizvedovali, kateri so po njihovem mnenju najboljši slovenski celovečerni (igrani) filmi, posneti v poosamosvojitvenem obdobju, torej med letoma 1991 in 2011. Vse druge kriterije za izbor smo prepustili njihovi lastni presoji.

Preberi več...

Strateški cilji

V središču junijskega Ekrana načenjamo obravnavo problematike Filmskega studia Viba film Ljubljana in nove filmske politike - »nove« v smislu, da je pravkar v pripravi Nacionalni program za kulturo za prihodnje obdobje 2012--2015, torej državni strateški dokument razvojnega načrtovanja, ki oblikuje cilje in prioritete kulturne politike. Ker se ta ukvarja tudi s prihodnostjo urejanja avdiovizualnega področja in znotraj tega še posebej z bodočim statusom javnega zavoda Viba film, lahko najdete v središču revije krajšo, a zgovorno anketo med akterji, ki se jih s strani Ministrstva za kulturo RS pripravljena Analiza stanja na področju kulture še posebej dotika, torej med domačimi producenti in režiserji ter njihovimi stanovskimi organizacijami.

Preberi več...

Svižčev dan

Ni prav veliko scenaristov, ki bi bili ob smrti deležni posebnih zapisov in časti zunaj najožjih krogov stroke. In vendar je nemogoče mimo novice o smrti Johna Sullivana, ki nas je doletela prav v času priprave majske številke Ekrana. John Sullivan (1946-2011) je bil angleški scenarist, ki je delal pretežno oziroma skoraj izključno na področju televizijske produkcije, v zgodovino pa se je zapisal kot avtor kultne serije 80. let, Samo bedaki in konji (Only Fools and Horses; sedem serij v letih 1981-1991 se je nadaljevalo s posamičnimi poznejšimi posebnimi epizodami), ki je bila deležna ne le številnih najvidnejših nagrad in je dosegala rekorde gledanosti, ampak je postala pravzaprav del (pop)kulture, prišla v slovarje in bila pred leti proglašena za najboljšo angleško situacijsko komedijo vseh časov.

Preberi več...

INT. PROSTOR. ČAS.

Sredi marca se je iztekel natečaj, ki ga je po vzoru - na tem mestu zaradi avantgardnih idej in nekonvencionalnih potez že večkrat omenjanega - Davida Lyncha razpisal naš glasbeni ustvarjalec Jan Plestenjak, namreč anonimni natečaj za ljubiteljski/avtorski videospot na temo ene od njegovih skladb. V nagradni sklad je prispeval pet evrskih tisočakov, nagrajencu, ki ga je s spletnim in mobilnim glasovanjem pomagala določiti publika, pa je pripadel tudi naziv avtorja uradnega videospota za to skladbo.

Preberi več...