Ja in ne.

Kdor pozorneje spremlja mednarodno filmsko-založniško dogajanje, bržkone že težko pričakuje izid impozantnega knjižnega dela, skoraj tri tisoč strani zbrane in skrbno urejene dokumentacije o verjetno največjem Kubrickovem projektu, filmu Napoleon, ki pa kljub več kot dvema letoma intenzivnih priprav, investicij in raziskav ni bil nikoli posnet. Dokumentacija, ki je na razpolago, priča o velikosti, enkratnosti in ambicioznosti vizije, o prepoznavnosti avtorjevega pečata in njegovem tedaj že kultnem statusu, o finančnem riziku s strani studijskih podpornikov, o promocijskem potencialu filma ... In tudi o tistemu ˝suspenzu nejevere˝, ki je pravzaprav potreben za nastanek vsakega, ne le uspešnega žanrskega filma.

Ob tem se nekako samo od sebe ponuja vprašanje, mimo katerega ni mogel niti avtor izčrpnega raziskovalnega prispevka, objavljenega v tej številki Ekrana: bi se zgodovina filma odvijala drugače, če bi bil Napoleon - in podobni projekti pred njim in za njim - tudi v resnici posnet? Kako bi bilo, če bi bilo - snov skratka, iz katere so stkane sanje. Tej, nekoliko borgesovski ideji o vzporednih zgodovinah, bi lahko kot opombo dodali v neki debati izrečeno tezo Marcela Štefančiča ml., da so pravzaprav vse doslej napisane filmske zgodovine napačne in pomanjkljive, da je mogoče pravo pisanje zgodovine oziroma filmskih zgodovin šele dandanes, z razmahom novih tehnologij, ko so nenadoma, takorekoč z enim samim klikom računalniške miške - in zaradi poteklih avtorskih pravic celo povsem v skladu z veljavno zakonodajo - postale dosegljive celotne, skrite, neznane in doslej zamolčane filmografije.

Teme ˝največjih neposnetih mojstrovin˝ v cinefilski rubriki Kaliber 50 ne odpiramo po naključju prav v tej, oktobrski številki, ki je posvečena slovenskemu filmu in sovpada z 12. Festivalom slovenskega filma, saj se prav ob takih priložnostih radi še bolj kot tistemu, kar »je« - v kuloarjih, lobijih in drugih javnih prostorih srečevanja - posvečamo tistemu, kar »ni«, kar ne deluje, kar je domnevno sporno, napačno in zgrešeno. Več strasti doživlja »ne« kot »ja«, več čustvenega odziva je v zadnjih par letih deležno tisto, kar je zavrnjeno, zamolčano, kar ostaja zgolj sanjano in snovano, kot tisto, kar obstaja in je narejeno. Več drame, melodrame, kriminalke, tragikomedije in farse je v zanikanjih kot potrditvah, ki gredo mimo samoumevno, apatično, resignirano.

Ampak ta prej omenjena zgodovina, ki je nenadoma ni več mogoče avtoritarno in v totalu obvladovati, ostaja dražljiva in zanimiva in ob vsakem raziskovanju lahko ugotovimo, da nas nauči samo tega, da se iz zgodovine ne naučimo ničesar. Zato je vedno znova, še posebej pa v času, ko se pripravljajo spremembe na področju filmske zakonodaje, priporočljivo brskati po objavah filmarjev, kulturnikov in publicistov, ki so se ukvarjali s tem področjem. Na primer po zapisih Bojana Štiha (Jesenska fuga o norcu in smrti), ki je leta 1985 v svojem dnevniku pribeležil: »Slovenski film je še vedno pastorek, ali kot sem zapisal pred desetimi leti, deseti brat slovenske kulture in umetnosti. Res je sicer, da si je tak položaj priboril tudi zaradi pogoste umetniške nemoči, moralno organizacijskih napak in intelektualnega in artističnega snobovstva ... Nič ne pomaga, če ne takoj, pa čez dvajset ali več let, v kolikor bomo Slovenci še narod in posebna jezikovna entiteta, bomo morali stopiti na pot svobodne intelektualne in podjetniške asociacije ustvarjalcev, ki se bo ravnala le po enem samem zakonu. Po zakonu vrednosti in kakovosti. Druge poti ni in je tudi ne more biti.« Se mar vse spreminja le zato, da se ne bi nič spremenilo?

Kakorkoli, pred vrati je 12. Festival slovenskega filma. Inventuri v zadnjem letu izsanjanega in posnetega se je Ekran posvetil s posebno prilogo v počastitev priložnosti za pozorno doživljanje lepega in ganljivega, pa čeprav narejenega »iz trme, obupa, neizmernega veselja do dela in hudega potrpljenja,« kot pravi v intervjuju selektor FSF, Jože Dolmark. Ob tej priložnosti za (samo)izpraševanje smo tokrat, v oktobrski številki Ekrana, dali besedo predvsem ustvarjalcem. Vabljeni k branju - in gledanju.

Gorazd Trušnovec

Dodaj nov komentar
Komentarji

Ja in ne.

!joomlacomment 4.0 Copyright (C) 2009 Compojoom.com . All rights reserved."

Navdihi