Retrovizor + Animateka

retrovizor-block-red Retrovizor tokrat podaja roko Animateki: v ponedeljek, 7. decembra bosta na ogled kar dva filma, in sicer šveska Zgodba o malem dečku-lutki v režiji in modeliranju Johannesa Nyholma (2008) ter žlahtna češka klasika, Baron Prasil (1961) Karla Zemana.


 

Retrovizor + Animateka

 

Sijajen primer zverižene estetike grdega in ekscesne, groteskne vsebine, kakršna je dostopna samo specifičnemu mediju stop-motion animacije, predstavlja švedska Zgodba o malem dečku-lutki (Sagan om del lille Dockpojken, 2008) v režiji in modeliranju Johannesa Nyholma. Nyholm je očitno absorbiral, prebavil, izločil in nato še enkrat prežvečil celoten opus svojega rojaka Bergmana, da bi naposled postregel s tole huronsko smešno prispodobo o osamljenosti, nezmožnosti medčloveške komunikacije in frustrirani spolni sli; Zgodba o malem dečku-lutki se pravzaprav gleda natanko tako, kot če bi Bergman iz groba napisal scenarij in režiral epizodo Beavisa in Butt-Heada, namesto z grobimi potezami svinčnika oblikovanih iz prepotene gline. Skrajno banalna vsebina tega filma je v končni konsekvenci - poleg svojevrstne komičnosti - uspešna še v dvojem. Opozarja na problem odsotnosti smisla za humor (ali vsaj poudarjenega trenutka samo-refleksivnosti), kakršna iz velikih bivanjskih problemov vse preveč rada molze predvsem mračnjaško patetiko (Bergman), hkrati pa banalnost povzdigne na nivo povsem avtonomnega umetniškega izraza.

 

Nadaljujemo s posladkom, draguljem klasične češke animacije, s katerim naj obiskovalca še dodatno napotimo na parado animiranega filma, ki jo te dni pripravlja Animateka: Baron Prásil (1961) Karla Zemana, žlahtna blokovska predelava Münchhausenove baročne, proto-gonzo hvalnice imaginativni norosti, ki original na vseh koncih ožame, da se iz njega pocedi prav tista srž, ki ji je bila filmska podoba naravnost usojena. Zeman razume, da so fabuliranja norega aristokrata v svoji biti mnogo več kot zgolj preproste halucinacije zdolgočasenega mitomana, temveč so nadzgodovinski, takorekoč avantgardni brikolaž režimov podobe, mineštra stilov in tradicij ter da je tukaj filmski literalizem (točka na kateri Gilliamu, denimo, v podobnem poskusu patetično spodleti) kvejčemu anahronistična in reakcionarna strategija.

 

Prav zato se realni, odigrani vložki filma, ki z graviranimi, izrezanimi in naslikanimi podobami kohabitirajo v čudnem, nečistem razmerju, zdijo še bolj fantastični in irrealni kot vse njegove ljubeče, rokodelske in navidez amaterske, a hkrati sofisticirane in filigransko animirane sličice, odrešene vsakršne vezi z ontološko realnostjo. Baron Prásil je, skratka, pravi tour-de-force čistega mélièsovskega kina izmišljije in ludizma filmske materije, je obenem tudi poklon absolutizmu in naivni zvijačnosti zgodnjega filma, ki je brez etičnih skrupul tintiral in packal po traku, da bi ozaljšal svoje s trudom pridobljene, a nepopolne podobe, in je hkrati živ - četudi fosilni - dokaz, kako dobro je vzhodni blok na neki točki razumel in ravnal s tradicijo evropskega klasicizma.

 

Več oz. vir:

http://www.retrovizor.si/december-2009/baron-prasil

 

Ponedeljek 7.12. 20.00:

Baron Prásil, Karel Zeman, 1961, 80 minut

Zgodba o malem dečku-lutki, Johannes Nyholm, 2008, 18 min


_________________________________________________________________________________________________________________

# Retrovizor je neprofitni utopični kino. Pojavlja se v različnih obdobjih, oblikah in izvedbah, njegov cilj pa ostaja raziskovati in priblizevati očem nevidne kulture gibljivih podob.
# Retrovizor je utopičen, ni pa nostalgičen; ne verjame, da je film mrtev, še manj pa, da se je ze zares rodil.
# Retrovizor gleda filme v preteklosti, ki se začenja tukaj in sedaj, a tudi v prihodnosti, ki se je začela pred stoletjem.
# Retrovizor je klub za vse, ki razumejo, da je film kultura množice, četudi jo sestavljata le projekcionist in gledalec.
__________________________________________________________________________________________________________________


Dodaj Komentar
Vaši podatki:
Komentar:
Varnost Vpišite anti-spam kodo v okvirček iz slike.

!joomlacomment 4.0 Copyright (C) 2009 Compojoom.com . All rights reserved."

Domov
Novice
Fokus
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
Opazili smo
FIPRESCI
V naslednji izdaji
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Razpisi
Impresum
Iz arhivov
Nepreslišano
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE
NASLOVKA-0212-mala  
KOLUMNA

Kinematografija izolacije


V središču tokratnega Ekrana, s katerim začenjamo jubilejno sezono, smo poskrbeli še za en »dolg« do lanskega leta oziroma za mešano prijetno-zoprno dolžnost izpostavitve osebnih seznamov »naj« videnih filmov preteklega let, za dolžnost, ki so nam jo pomagali izpolniti slovenski filmski publicisti oziroma rednejši Ekranovi sodelavci. Za končni rezultat oziroma naslove celovečercev, ki se najpogosteje pojavljajo, lahko zapišemo predvsem to, da ne pomenijo nič drugega kot to, da se na lestvicah pač najpogosteje pojavljajo (in v tem so naši rezultati pravzaprav zelo podobni številnim podobnim anketam številnih tujih filmskih publikacij in združenj).

 

Preberi več...  
Pasica
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran