Enciklopedija Ivice Matića

rsz_mali_oglasi

V okviru razstave Vse to je film! Eksperimentalni film v Jugoslaviji 1951-1991 v Moderni galeriji v Ljubljani vabijo organizatorji na predstavitev knjige slovenskega filmskega ustvarjalca, uveljavljenega dokumentarista Amirja Muratovića Slatka slast periferije / Enciklopedija Ivice Matića in na projekcije eksperimentalnih filmov Ivice Matića. Dogodek se bo odvil v četrtek, 24. februarja ob 18.00 v Moderni galeriji v Ljubljani. Ivica Matić je bil med najbolj vplivnimi bosansko-hercegovskimi režiserji. Svoje prve kratke filme je zažgal, več del se je izgubilo, najpomembnejši filmi (na sliki je fotografija iz njegovih Malih oglasov) so se ohranili: včasih spraskani, potrgani, zbledelih barv, drugič spet brez zvočnega zapisa ali naslova.

 

Nekateri izmed njih bodo po več desetletjih znova predstavljeni.


Slatka_strast_naslovnicaPeriferno sladostrastje je Matićev scenarij, ki bralca zmede s svojo impulzivnostjo, nenavadno dramaturgijo, zakladnico resničnih likov prepuščenih fatalizmu in počasnem umiranju v pozabljeni četrti velemesta. Knjiga Amirja Muratovića Sladka strast periferije / Enciklopedija Ivice Matića, ki je pravkar izšla v bosanskem jeziku, poskuša v ohranjenih delih prepoznati elemente filmskega pripovedovanja, značilne za Ivico Matića in na ta način opisati njemu lastno poetiko. Po abecednem redu se vrstijo analize filmov, opremljene s filmografskimi podatki in časopisnimi članki, zgodbe nerealiziranih scenarijev in idej za igrane filme, gesla o takratnih klubih, filmskih festivalih in sodobnikih, pa tudi gesla prizorov in likov, ki sestavljajo scenarij Periferno sladostrastje.

 

Umrl je leta 1976, star 28 let, nekaj mesecev po premieri svojega televizijskega igranega filma Ženska s pokrajino. V zadnjem prizoru je s smrtjo umetnika na nenavaden način nakazal lastno usodo. Ta film je prejel največ nagrad na svetovnih filmskih festivalih šele po letu 1989, ko so film prenesli na 35 mm trak. Emir Kusturica je Matićev scenarij Neveste prihajajo izbral za svoj dolgometražni prvenec.

 

Raziskovanja umetnosti gledanja, ki se jih je Matić loteval kot snemalec, so bila v njegovem času prezrta. Delo tega izjemnega cineasta z leti ostaja nenavadno sveže in zunaj časa.

 

Vir in povezava:

http://www.mg-lj.si/

 


Dodaj Komentar
Vaši podatki:
Komentar:
Varnost Vpišite anti-spam kodo v okvirček iz slike.

!joomlacomment 4.0 Copyright (C) 2009 Compojoom.com . All rights reserved."

Domov
Novice
Fokus
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
Opazili smo
FIPRESCI
V naslednji izdaji
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Razpisi
Impresum
Iz arhivov
Nepreslišano
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE
E0512-nasl-web  
KOLUMNA

Subverzivnost in konformizem

 

Tik pred tiskom majskega Ekrana se je po elektronskih medijih razširila vest (sicer pa, kot da bi se dandanes novice dejansko širile še prek drugih posrednikov razen elektronskih) o smrti Amosa Vogla, na Dunaju leta 1921 rojenega cinefila, ki je ob vzponu nacizma pred 2. svetovno vojno z družino emigriral v New York. Tam je kmalu postal eden najvplivnejših proučevalcev in promotorjev drzne, avantgardne, eksperimentalne in v vseh pogledih in oblikah subverzivne kinematografije.

 

Preberi več...  
Pasica
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran