Ekranova premiera filma Ropar

V sredo, 14. septembra ob 20.30 vas vabimo v Kosovelovo dvorano Cankarjevega doma na Ekranovo premiero filma Ropar (Der Räuber, 2010, Benjamin Heisenberg). Film o maratonskem tekaču in kompulzivnem bančnem roparju bo na sporedu CD vse do 9. oktobra letos. Ropar je temelji na resnični zgodbi o Pump-gun Ronnieju, ki je v 80. letih postavljal rekorde na maratonskih tekih in obenem serijsko ropal banke, iz katere je Martin Prinz črpal navdih za svoj roman, po katerem je posnet film. V septembrskem Ekranu, na razpolago na običajnih mestih, si lahko preberete poglobljen ekskluzivni intervju z režiserjem.

"Ropar Benjamina Heisenberga se od trenutnega vala nemških umetniških filmov razlikuje po čisti hitrosti. Film o vrhunskem tekaču, ki je tudi ropar, je hitra in dinamična mojstrovina, ki jo potiska, ne vleče, njen eksistencialni podtekst - človek kot stroj v nenehnem gibanju." - Adam Nayman, Eyeweekly.com

Ropar

Johann Rettenberger se je ravnokar vrnil iz zapora. Je človek veliko talentov, maratonski tekač in profesionalni bančni ropar. Z nekdanjim dekletom ima na Dunaju svoje »normalno« življenje, obenem pa na skrivaj neutrudno ropa banke po vsej Avstriji. Johann je zasvojen z adrenalinom, fizično zahtevnostjo in simetrijo popolnega ropa ter se svoji drogi predaja tudi do trikrat na dan. Ko ga policija končno izsledi, brez zadržkov uporabi svoje tekaške sposobnosti in zakrivi največjo policijsko akcijo v povojni zgodovini Avstrije.

»Johanna vidim kot nekakšen naravni fenomen, poganja ga notranja energija, ki ga žene v ropanje bank in tek do skrajnih moči. Po drugi strani pa želi tudi živeti in ljubiti ter ustvariti ljubečo zvezo - to so resnično dramatična navzkrižja.« - Benjamin Heisenberg

Benjamin Heisenberg

Benjamin Heisenberg (1974) prihaja iz družine znanstvenikov. Njegov oče je upokojeni nevrobiolog in genetik, njegov ded je bil znameniti kvantni fizik Werner Heisenberg. Po študiju umetnostne zgodovine, kjer se je specializiral za klasično kiparstvo, se je raje kot z razvijanjem akademske kariere ukvarjal z video instalacijami in nadaljeval s študijem filma v Münchnu, kjer je leta 1998 s sošolci ustanovil revijo za film Revolver. Kot pravijo, je bila motivacija pomanjkanje refleksije med šolanjem, čeprav ostaja njihovo izhodišče predvsem filmska praksa; soustanovitelj revije Christoph Hochhäusler in danes prav tako režiser pravi, da je bilo njihov daljni vzor Truffautovo spraševanje Hitchcocka »Kako ste naredili to?«. Skratka, kinematografijo naj bi se obravnavalo prvenstveno z vidika ustvarjalnosti in posameznikovega dela, manj skozi interpretacije in teoretiziranje.

Publicisti s potrebo po predalčkanju Heisenberga praviloma uvrščajo v »drugo generacijo berlinske šole« - za razliko od številnih avtorjev, ki naj bi jih zajemala ta (danes že precej dvorezna) oznaka in ki se za Berlin kot tak in njegovo »šolo« še zmenijo ne, se je Heisenberg po študiju tja dejansko preselil. Sam proti tej opredelitvi sicer nima nič, saj se čuti blizu »mladi generaciji filmarjev, ki se spoprijemajo z našo resničnostjo in skušajo doseči preciznost z minimalnimi sredstvi«. Kar nedvomno velja tudi zanj.

Eden od zanimivih vidikov njegovega drugega celovečernega projekta Ropar je tudi ta, da znotraj zgodbe o bančnem roparju natančno predstavi tudi trening in tekmovanja, ki se jih udeležujejo polprofesionalni maratonci. ″Med pisanjem scenarija sem se o teku veliko naučil in zdelo se mi je, da bo film pritegnil tudi rekreativne tekače in maratonce,″ pravi režiser Benjamin Heisenberg in nadaljuje : ″Posnetek dunajskega maratona je bil eden najtežjih. Posneti smo morali tekača, ki je hitrejši celo od najboljših maratoncev. Za ta podvig smo potrebovali 20 kamermanov. Več tednov smo se dogovarjali o urniku snemanja, ki je moral biti dodelan do minute. Med maratonom smo uporabili manjši konvoj avtomobilov in dva motorja s premičnimi kamerami, da bi na različnih odsekih posneli ene in iste tekače. Seveda smo morali biti pri tem zelo previdni, da ne bi ovirali poteka maratona. Maratonci tečejo hitreje, kot si mislite. Najboljši pretečejo kilometer v treh minutah ali manj. Če želiš z njimi teči kilometer ali dva, moraš biti dobro telesno pripravljen. Andi Lust je tako moral v kratkem času pokazati nekaj, za kar je treniral več mesecev″.

Več v septemberskem Ekranu!

Spremljajte tudi našo spletno stran, saj bomo prvim desetim bralcem, ki se nam oglasijo na e-mail podelili brezplačno vstopnico za premiero. (op. 8.9.: Vstopnice smo že podelili, tako da je nagradna igra zaključena, so pa še vedno na razpolago na blagajni Cankarjevega doma ...)

• Dodaj nov komentar
• Komentarji

Dodaj Komentar

Vaši podatki:

Ime:

E-pošta:

Komentar:

Naslov:

Tekst:

Varnost

Vpišite anti-spam kodo v okvirček iz slike.

Powered by !JoomlaComment 4.0alpha3

!joomlacomment 4.0 Copyright (C) 2009 Compojoom.com . All rights reserved."