Znani so zmagovalci 14. FSF

rsz_14fsf-2_s

V soboto, 1. oktobra 2011 se je zaključil 14. Festival slovenskega filma v Portorožu. Na njem je nase opozorila nova generacija filmskih ustvarjalcev, na domačem filmskem nebu sta zasijali predvsem imeni Nejc Gazvoda in Klemen Dvornik. Kot kaže festivalska statistika, je bilo izdanih precej več vstopnic kot lani, bržkone tudi zaradi bolj natrpanega urnika. V nadaljevanju predstavljamo naslove in imena, ki so prejela nagrade na 14. FSF podrobnejša analiza novega slovenskega vala pa bo sledila v naslednjem Ekranu.

 

 

14. festival slovenskega filma se je zaključil s tradicionalno podelitvijo nagrad Vesna za aktualne dosežke na področju slovenske filmske ustvarjalnosti. Župan občine Piran Peter Bossman je uvodoma slavnostno nagovoril občinstvo in kasneje podelil nagrado občinstva, ki jo je le-to s povprečno oceno 4.6 dodelilo filmu Kruha in iger Klemena Dvornika.

 

 

O nagradah FSF za leto 2011 je odločala petčlanske strokovna žirija v sestavi Dafne Jemeršić (montažerka), Vladan Petković (novinar), Lara Jankovič (šansonjerka), Sašo Podgoršek (režiser) in kot predsednik Matjaž Javšnik (komedijant).

 

STATISTIKA OBISKA NA 14. FESTIVALU SLOVENSKEGA FILMA: 14. festival slovenskega filma je obiskalo 360 akreditiranih gostov, od tega 18 posebnih tujih gostov s področja filmske dejavnosti. Akreditiralo se je še 80 novinarjev. Izdanih je bilo 3310 vstopnic, od tega 1382 prodanih.

 

Podeljenih je bilo 18 vesen - najvišjih nacionalnih nagrad s področja domače kinematografije, Stopova nagrada za najboljšega igralca ali igralko leta, Kodakova nagrada za najboljšo fotografijo in  Kodakova nagrada za najboljši študentski film, nagrada podjetja Teleking za prejemnika vesne za najboljši kratki film ter Nagrada občinstva. S posebnim priznanjem za najboljši film se je izrekla tudi tričlanska žirija slovenskih kritikov in publicistov.

 

 

Z vesno za najboljši celovečerni film 14. festivala slovenskega filma je nagrajen celovečerni igrani film Arheo režiserja Jana Cvitkoviča, v produkciji produkcijske hiše Staragara in v koprodukciji Transmedie. Žirijo je prepričal z "nepričakovano izkušnjo čistega filma" in bil nagrajen še z dvema vesnama, ki sta ju prejela Jan Cvitkovič za najboljšo režijo in Jure Černec za najboljšo fotografijo.

 

Vesna za najboljši kratki film je pripadla igranemu filmu Obisk v režiji Mihe Mazzinija, v produkciji Gustav filma in koprodukciji RTV Slovenije.

 


Vesno za najboljši scenarij je prejel Nejc Gazvoda za celovečerni igrani film Izlet.

 

Vesno za najboljšo glavno žensko vlogo je prejela Nina Rakovec za vlogo v filmu Izlet.


Vesno za najboljšo glavno moško vlogo je prejel Jure Henigman za vlogo v filmu Izlet.

 

 

Z vesno za najboljšo stransko žensko vlogo je bila nagrajena Saša Pavček za vlogo v celovečernem igranem filmu Kruha in iger.

 

Vesno za najboljšo stransko moško vlogo je slavil Jonas Žnidaršič za vlogo v filmu Kruha in iger.

 

Vesna za najboljšo glasbo je bila podeljena avtorjema Roku Pezdircu in Urši Golob glasbene skupine New Wave Syria za ustvarjalni glasbeni prispevek k filmu Izlet.


Vesno za najboljšo montažo sta prejela Nejc Gazvoda in Janez Lapajne za film Izlet.

 

Vesno za najboljši študijski film je dobil Dominik Mencej za film Smeti.


Vesna za najboljši dokumentarni film je pripadla celovečernemu dokumentarcu Aleksandrinke v režiji Metoda Pevca, producenta Danijela Hočevarja s koproducenti Jako Hemlerjem, Igorjem Prinčičem, in Mahdyjem Elkamatyjem.

 

 

Z vesno za najboljši animirani film je bil nagrajen Last minute v režiji in produkciji Špele Čadež in koprodukciji Hupe film.

 

Vesno za najboljšo scenografijo je prejel Duško Milavec za kratki film Oči, a lahko jaz šofiram.

 

Vesna za najboljšo kostumografijo je pripadla Katji Hrobat za prispevek k filmu Kruha in iger.

 

Vesno za najboljši ton je prejel Julij Zornik za film Oči, a lahko jaz šofiram.

 

Vesno za posebne dosežke je slavil Martin Marion za glavno vlogo v filmu Stanje šoka, s katero je po obrazložiti žirije ustvaril impresivno in neobremenjeno pojavnost v slovenskem filmu. Dodali so še: "Zvezda je rojena."

 

 

Nagrado žirije slovenskih kritikov in publicistov (Matic Majcen, Katja Čičigoj in Marcel Štefančič jr.) je prejel film Izlet v režiji Nejca Gazvode. Mladi režiser je žirijo med drugim prepričal s svojim ostrim, detajlom naklonjenim očesom, s smislom za scenaristično dovršenost in z občutkom za delo z igralci, ki film povezujejo v izpopolnjeno celoto.

 

Občinstvo na 14. festivalu slovenskega filma je z oceno 4, 64 izglasovalo komedijo Kruha in iger v režiji Klemna Dvornika in v produkciji TV Slovenije ter koprodukciji Studia Arkadena.

 

STOPOVO nagrado za igralske dosežke leta 2011 je prejela igralska trojica JURE HENIGMAN, NINA RAKOVEC in LUKA CIMPRIČ za vloge v filmu Izlet. Stopova žirija je v obrazložitvi opozorila na pojav novega vala mladih slovenskih filmskih igralcev, ker prepoznavno napoveduje drugačen slovenski film.

 

KODAKOVO NAGRADO ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO je prejel SVEN PEPEONIK, direktor fotografije filma Lahko noč, gospodična.

 

Veter v meni v režiji in po scenariju Borisa Bezića - KODAKOVA NAGRADA ZA NAJBOLJŠI ŠTUDENTSKI FILM.

 

Praktično nagrado podjetja TELEKING dobi prejemnik vesne za najboljši kratki film - Obisk v režiji Mihe Mazzinija. Podjetje Teleking je z vesno nagrajenemu kratkemu filmu Obisk podelilo še praktično nagrado v obliki brezplačne 10-urne barvne korekcije v vrednosti 2.900 €.

 

Vir in povezava:

http://www.fsf.si

 

(V branje priporočamo tudi komentar nagrad Zdenkota Vrdlovca.)


Dodaj Komentar
Vaši podatki:
Komentar:
Varnost Vpišite anti-spam kodo v okvirček iz slike.

!joomlacomment 4.0 Copyright (C) 2009 Compojoom.com . All rights reserved."

Domov
Novice
Fokus
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
Opazili smo
FIPRESCI
V naslednji izdaji
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Razpisi
Impresum
Iz arhivov
Nepreslišano
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE
E0512-nasl-web  
KOLUMNA

Subverzivnost in konformizem

 

Tik pred tiskom majskega Ekrana se je po elektronskih medijih razširila vest (sicer pa, kot da bi se dandanes novice dejansko širile še prek drugih posrednikov razen elektronskih) o smrti Amosa Vogla, na Dunaju leta 1921 rojenega cinefila, ki je ob vzponu nacizma pred 2. svetovno vojno z družino emigriral v New York. Tam je kmalu postal eden najvplivnejših proučevalcev in promotorjev drzne, avantgardne, eksperimentalne in v vseh pogledih in oblikah subverzivne kinematografije.

 

Preberi več...  
Pasica
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran