Januarsko dogajanje v MSFI Divača

rsz_msfi-3Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači vabi v januarju na zanimivo predavanje s projekcijo filma in ustvarjalno delavnico. V četrtek, 26. januarja 2012 ob 17h bo Želimir Žilnik, eden najbolj produktivnih, kritično nastrojenih in odmevnih ustvarjalcev s področja nekdanje Jugoslavije predaval o delu z igralci pri filmu Stara mašina (1989), ki bo tudi prikazan na projekciji, v soboto, 28. januarja ob 15h pa MSFI vabi otroke in mladino na ustvarjalno delavnico recikliranja podob oziroma izdelovanja filmskih brošk.

 

 

Četrtek, 26. januar 2012 ob 17. uri
ŽELIMIR ŽILNIK: Predavanje o delu z igralci in projekcija filma Stara mašina
Vstopnina: 2,00 €
Želimir Žilnik je eden najbolj produktivnih, kritično nastrojenih in odmevnih filmskih ustvarjalcev s področja bivše Jugoslavije, ki vse od konca 60-ih s svojimi kontroverznimi in pogosto prepovedanimi filmi opozarja na pereče družbene krivice in vedno nastopa v opoziciji do uradne politike. Po predavanju si boste lahko ogledali film:
Stara mašina, Slovenija, 1989, 81 minut
režija Želimir Žilnik; scenarij Želimir Žilnik; fotografija Andrej Lupinc; montaža Sonja Peklenk; zvok Marko Tajić; produkcija TV Ljubljana; igrajo Boris Nin, Rahela Mačić, Andrej Rozman, Snežana Nikšić, Zoran More, Judita Zidar, Dejan Prašiček

 

 

 

 

Zgodba Stare mašine
Ostareli roker Igor dela kot novinar in DJ na Radiu Študent. Ugotovi, da hišnik Miha dela za policijo in vohuni za radijskimi delavci, ki kritično razmišljajo o režimu. Po sporu z urednikom Igor zajaha svoj stari motor iz leta 1938 in se preko Bosne in Srbije odloči odpotovati v Grčijo. Pridruži se mu Rahela, bivše dekle Igorjevega snobovskega sina. Na poti preko Jugoslavije se Igor zaplete v nepričakovane nemire: v bosanskem mestu Velika Kladuša vse poteka v znamenju škandala, ki mu botruje Fikret Abdić. Istočasno se v Srbiji in Vojvodini začenja Miloševićeva "antibirokratska revolucija". Igor se udeleži nekaterih javnih zborovanj: nanje gleda kot na retrogradne gledališke nastope, ki estetiko črpajo iz obdobja neposredno po drugi svetovni vojni. Razlika je le v vsebini, ki ne pozna več besed bratstvo in enotnost, pač pa podžiga razpad Jugoslavije na neo-fevdalne pritlikave države, utemeljene na nacionalni bazi. Ko se prepriča, da v njegovi domovini vsaj še desetletje ne bo mogoče normalno živeti, se naposled obrne proti Grčiji.
Film Stara mašina je kombinacija fikcije in dokumentarnih posnetkov. Zgodba rokerja Igorja, ki ga na poti preko Srbije nenehno zasleduje policija, je prepletena s posnetki iz resničnih Miloševićevih zborovanj.

Biografija avtorja
ZZilnikŽelimir Žilnik se rodi leta 1942. Po končanem študiju prava s svojimi vizualno impresivnimi in kritično naravnanimi filmi vstopi na jugoslovansko in mednarodno filmsko prizorišče (za kratki film Nezaposleni prejme veliko nagrado na festivalu v Oberhausnu, celovečerni prvenec Zgodnja dela je nagrajen z zlatim medvedom za mladi film na Berlinskem festivalu). V zgodnjih 70. letih se zapleta v resne spore z vladajočo ideologijo: njegovi filmi Zgodnja dela, Svoboda ali strip in Julijska gibanja so cenzurirani in prepovedani. Žilnik se leta 1973 začasno izseli v Nemčijo, kjer ustvarja za razne neodvisne produkcijske hiše. V zadnjem filmu, ki ga posname v Nemčiji, celovečercu Raj. Imperialistična tragikomedija se ubada s problemom terorizma in anarhije. S tematiko, očitno preveč občutljivo za tedanji čas na zahodu, se spet znajde v krempljih cenzorjev. Po vrnitvi v Jugoslavijo leta 1976 nekaj časa dela v gledališču, vse od leta 1980 pa se intenzivno začne ukvarjati s svojstvenim tipom dokumentarne drame. Njegovi izdelki pot do gledalca iščejo preko raznih televizij ter lokalnih in mednarodnih filmskih festivalov (film Bolest i ozdravljenje Bude Brakuša je leta 1981 nagrajen na Portoroškem festivalu, Brooklyn in Gusinje leta 1988 prejme evropsko nagrado na festivalu v Stockholmu). V osemdesetih letih posname vsaj še dva filma, ki sta zaradi svoje izvirnosti in drzne družbene kritike obrnila pozornost nase: znanstveno fantastični dolgometražni film Lepe žene hodijo skozi mesto iz leta 1985 naznanja balkansko kataklizmo in razpad Jugoslavije kot posledico nacionalističnih teženj, črna komedija Tako se je kalilo jeklo iz leta 1988 pa opozarja na fenomen divjega kapitalizma, ki se razrašča na pogorišču vzhodnoevropskega modela družbene ureditve. Leta 1993 Žilnik ustanovi produkcijsko hišo Terasianum B.T., ki naj bi skrbela za projekte s proti-vojno tematiko. Leta 1994 se poveže z edinim neodvisnim medijem v Beogradu, radijsko postajo B 92. Z njihovo pomočjo posname dokumentarno dramo Tito drugič med Srbi, v kateri na nenavaden način meri temperament svojih sodržavljanov. Z vprašanjem nacionalnega karakterja v sila težavnih razmerah se ubada tudi njegov poziv k pacifizmu Marmornata rit iz leta 1995, ki istega leta na festivalu v Berlinu prejme posebno nagrado žirije Teddy-Bear. V svojih zadnjih dveh filmih, mednarodnih koprodukcijah Kam pluje ta ladja in Trdnjava Evropa, upodablja usode navadnih ljudi iz vzhodne in južne Evrope, ki jih usodno opredeljuje sistem tako imenovane družbe v tranziciji.



Sobota, 28. januar 2012, ob 15. uri
RECIKLIRAMO PODOBE: Filmske broške
Vstop prost
Vsako zadnjo soboto v mesecu bo Muzej slovenskih filmskih igralcev postal prizorišče ustvarjalnih delavnic recikliranja. Skupaj boste spoznavali in raziskovali, kako lahko iz odpadnih in naravnih materialov, ki jih najdemo bolj kot ne povsod okoli nas, naredimo celo vrsto uporabnih in okrasnih izdelkov. Navdih za igrivo ustvarjanje pa bomo črpali iz sveta filma in filmskih podob.
Zadnjo soboto januarja boste lahko iz kovinskih zamaškov, pokrovov različnih velikosti in barv ter izrezkov iz časopisov in revij ustvarjali broške s kino-očesi, legendarnimi filmskimi nasmeški, zvezdniškimi podobami in velikimi imeni filmske umetnosti.
Delavnice so namenjene otrokom in mladim od šestega leta dalje, dobrodošli pa so tudi starši. Delavnice pripravlja Društvo GUMB.

 

 

Vir in povezava:

http://www.muzejdivaca.si/


Dodaj Komentar
Vaši podatki:
Komentar:
Varnost Vpišite anti-spam kodo v okvirček iz slike.

!joomlacomment 4.0 Copyright (C) 2009 Compojoom.com . All rights reserved."

Domov
Novice
Fokus
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
Opazili smo
FIPRESCI
V naslednji izdaji
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Razpisi
Impresum
Iz arhivov
Nepreslišano
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE
NASLOVKA-0212-mala  
KOLUMNA

Kinematografija izolacije


V središču tokratnega Ekrana, s katerim začenjamo jubilejno sezono, smo poskrbeli še za en »dolg« do lanskega leta oziroma za mešano prijetno-zoprno dolžnost izpostavitve osebnih seznamov »naj« videnih filmov preteklega let, za dolžnost, ki so nam jo pomagali izpolniti slovenski filmski publicisti oziroma rednejši Ekranovi sodelavci. Za končni rezultat oziroma naslove celovečercev, ki se najpogosteje pojavljajo, lahko zapišemo predvsem to, da ne pomenijo nič drugega kot to, da se na lestvicah pač najpogosteje pojavljajo (in v tem so naši rezultati pravzaprav zelo podobni številnim podobnim anketam številnih tujih filmskih publikacij in združenj).

 

Preberi več...  
Pasica
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran