O Ekranu

Revija se je nato postopoma odpirala za različne kritiške in teoretske tendence, v osemdesetih pa je izrazito prevladovala sodobna francoska filmska teorija (Comolli, Bonitzer, Chion, Deleuze). Lahko bi celo rekli, da je na tej osnovi in s krepko pomočjo lakanovskih konceptov nastala »Ljubljanska filmska šola« (Vrdlovec, Žižek, Pelko), Ekran pa je pod vodstvom urednika Silvana Furlana doživel - in povzročil! - pravi teoretski boom. Leta 1985 je revija ustanovila tudi svojo knjižno zbirko Imago.

V devetdesetih je revijo prevzel Stojan Pelko, nasledil ga je Simon Popek, ki je na Ekranu urednikoval osem let. Ekran je še naprej pisal o avtorskem filmu, nekaj več posluha pa se je v njem našlo tudi za žanr ter nova, prebijajoča se imena svetovne (in domače) filmske scene, s posebnim poudarkom na režiserjih in filmih, ki plavajo proti toku in pišejo sodobno zgodovino filma.

Marca 2005 je Ekran dobil novo urednico, Niko Bohinc. Vsebinsko in oblikovno preoblikovan je ostal zvest Ekranovi tradiciji angažiranega, resnega, odgovornega pisanja o filmu. Uvedene so bile nekatere nove redne rubrike kot npr. Scenoslednik - pohod po bližnji in daljni filmski sceni; Povečava - Ekranov izbor aktualnih filmskih naslovov iz domače distribucije in Fokus na izbrano temo; Slovenski film - novi slovenski filmi, intervjuji; Kino svet - poročila iz filmskih festivalov, Zrcalo - insajderska analiza nacionalnih kinematografij, intervjuji; Kontra-plan - eseji, teorija, Reality-check, recenzije novih filmskih knjig, Poslušalnica; Digitalije - digitalna filmska revolucija.

Z majem 2009 je uredništvo prevzel Gorazd Trušnovec, prva (dvojna) številka je izšla poleti 2009, s septembrom 2009 pa je Ekran zopet postal mesečnik. Revija se od leta 2009 nekoliko bolj posveča filmski praksi kot filmski teoriji, na novo je vzpostavila stik z bralci (razširila se je njena dostopnost v kolportaži in knjigarnah), postala je komunikativnejša, bolj ažurna in aktualna, v njej je več intervjujev in predstavitev avtorjev, predvsem pa izhaja redno. Kljub temu pa ostaja Ekran zavezan resnemu pisanju o filmu oziroma cinefilskemu pristopu. Filmska publicistika je postala bolj dinamična in žanrsko raznolika, Ekran pa bo tudi v prihodnje spremljal to, kar se dogaja v tujini, a bo imel v mislih predvsem to, kaj se dogaja in kaj je mogoče videti doma. Spremljal bo tudi filmski posel, ne le filmsko umetnost, tudi filmsko tehnologijo, ne le filmskega "duha". Ekran bo pokrival film z vseh plati, brez predsodkov in omejitev, iskal pa bo stik tudi z drugimi kulturnimi področji. Skratka, Ekran je po prenovi znova postal osrednja slovenska revija za film ter filmsko ustvarjalnost in misel.