Film in filozofija: Jesenska filmska šola 2008

Med 20. in 22. novembrom bo v Ljubljani potekala že tradicionalna Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske teorije. Letošnja tema: Film in filozofija. Šola se bo, tako kot lani, tudi letos odvila v sklopu Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala.

Revija Ekran ob tej priložnosti objavlja obširen intervju s piscem knjige Filmosophy, Danielom Framptonom. V tiskani obliki bo intervju objavljen v novi številki (Februar - Marec 2009), v namen spremnega gradiva k predavanjem Jesenske filmske šole pa ga lahko preberete tudi v spletni obliki.

>>> Filmozofija, ta sci-fi filmska teorija: intervju z Danielom Framptonom (pdf, 149 KB)

V času Jesenske filmske šole bo izšla tudi posebna, dvojna (5/6) številka revije KINO!, posvečena srečanju med filmom in filozofijo.

Na simpoziju bodo predavali: Darko Štrajn, Jurij Simoniti, Andrej Šprah, Luka Arsenjuk, Ciril Oberstar, Pavle Levi, Dora Baras, Melita Zajc, Michael Witt. Spremljevalni filmski program: Zgodovine filma, Jean-Luc Godard.

Vsa predavanja se bodo odvila v dvorani E4 Cankarjevega doma, spremljevalni filmski program pa v Kinodvoru. Vstop na vsa predavanja je prost. Jesensko filmsko šolo 2008 organizirata revija Ekran in revija KINO! ter partnerja Ljubljanski mednarodni filmski festival in Adria Airways d.o.o.

Nemogoče je prezreti, kako prav v teh dneh spomini na dogodke izpred štiridesetih let ponovno burijo kolektivno domišljijo. In obenem tudi, kako močno se spominjanje političnega in kulturnega vrenja konca 60. let hrani prav s podobami filma. Nedvomno tudi zato, ker film takrat množično použije duha svojega časa in s tem postane privilegirani medij spomina, a tudi vir neštetih interpretacij. Prav zato se Ekran tokrat skuša izogniti pretehtavanju uveljavljenih spomin(k)ov časa in namesto tega ponuditi nekaj preprostejšega: vzorec avtorjev in aspiracij, ki jih je mogoče danes razumeti zgolj z izdatno mero zgodovinskega spomina, obenem pa se njihova vloga znotraj prevladujočih pripovedi – osredotočenih na pariški maj in njegove odmeve na Zahodu – kaže kot avtohtono vztrajanje na obrobju. V Fokusu se torej posvečamo večnemu Želimirju Žilniku, katerega delo je vselej najbolje uspevalo med razpokami ideologije, bodisi da je šlo za dogmatični režim, ki so ga doletela Zgodnja dela, za šovinizme, ki so raztrgali na kosce nekdanjo državo, ali pač za trdnjavo evropskega kapitalizma, ki jo avtor vztrajno razstavlja danes; Argentincema Solanasu in Getini, ki sta s Časom plavžev odločilno posegla v razvoj osvobodilne teorije in prakse "Tretjega filma", a obenem uzrla tudi njegov skrajni domet; trem avtorjem, ki so nadvse raznorodna politična dejanja prenesli v inspirativna dela esejističnega in polemičnega filma; ne nazadnje pa tudi relativni odsotnosti filmskega l. '68 pri nas, ko se slovenski film na grmenje iz daljave odziva predvsem kot gledalec: z mešanico pasivne zaverovanosti in ponotranjenih političnih fantazem. Več ...

V marcu, aprilu in maju revija Ekran ponovno pripravlja Malo šolo pogleda, seminar o filmski kritiki in publicistiki, ki ga namenjamo mladim filmskim piscem. O analizi filma ter različnih pristopih k pisanju bodo predavali Ekranovi sodelavci: Zdenko Vrdlovec, Jože Dolmark, Miklavž Komelj, Melita Zajc, Nil Baskar, Simon Popek, Jurij Meden, Vlado Škafar ...

Prva edicija Male šole (2007) se je bolj kot s samim pisanjem o filmu ukvarjala s prepoznavanjem in razumevanjem osnov filmske govorice, tokrat pa nas bo prav specifično zanimalo, kako pisec misli in ubesedi filmsko estetiko, kinematografske elemente, socialno-politični pomen filma, njegov kontekst v filmski zgodovini ...

Države neodvisnosti: Jesenska filmska šola 2007

LIFFE med letošnjimi filmi prikazuje izbor ameriških »neodvisnežev«. Sates of Independence, sta ga podnaslovila Simon Popek in britanski kritik in kurator Neil Young. Ekran pa se v letošnji Jesenski filmski šoli sprašuje, kaj pomeni neodvisnost pri filmu in od katerih dejavnikov – družbenih, zgodovinskih, političnih? - je film pravzaprav odvisen. So neodvisni filmi tisti, ki so posneti za malo denarja, tisti, ki nastanejo daleč od institucionalnih struktur, tisti, ki svobodno mislijo, v duhu osveščenih in avtonomnih filmskih praks? Kdo so glavni protagonisti “globalnega” neodvisnega filmskega ustvarjanja? Kje jih najdemo? Pa tudi od kod izhaja neodvisnega filma in kako se je kot pojem formirala skozi zgodovino.

V nadaljevanju Male šole pogleda so mladi Ekranovi pisci pod drobnogled vzeli enega najodmevnejših dokumentarnih filmov zadnjih let, Darwinovo nočno moro (Darwin's nightmare, 2004) avstrijskega režiserja Huberta Sauperja. Ob drugem srečanju Male šole pogleda pa smo si izmenjevali ključne filme in imena naših osebnih filmskih zgodovin: Jean Vigo, Vĕra Chytilová, Wim Wenders, David Lynch in Jim Jarmusch, Ken Loach, Lisandro Alonso, Chan-wook Park ...

Prva domača naloga mladih filmskih kritikov, ki so se udeležili Male šole pogleda, je bil ogled izbranih filmov na 17. Liffu - o tistem, ki jih je najbolj prepričal, so napisali recenzije, ki jih lahko preberete v nadaljevanju ...