Opazili smo

Prva Alica v čudežni deželi

Prva filmska različica znamenitega knjižnega dela Lewisa Carrolla Alica v čudežni deželi je bila posneta že leta 1903, torej samo 37 let po objavi knjige. Film, ki sta ga režirala Cecil Hepworth in Percy Stow, je bil s svojimi 12 minutami (ohranilo se jih je le 8) tedaj najdaljši film, produciran v Veliki Britaniji, temeljil pa je na izvirnih ilustracijah Sira Johna Tenniela. Preko spodnje povezave si lahko ogledate verzijo, ki je bila v lasti BFI National Archive in ki so jopred kratkim restavrirali, tako da je prišla do izraza originalna koloracija.

Mimogrede, film Tima Burtona Alica v Čudežni deželi (Alice in Wonderland, 2010), o katerem pišemo v marčevski številki Ekrana, je pri nas na ogled samo v kinematografih Tuš.

Keith Schofield

Spletna zbirališča ljubiteljev glasbenega videa so bila koncem minulega leta domala enotna v konsenzu, da med najobetavnejše ustvarjalce te kratke forme vizualnega ustvarjanja uvrsti novo ime, Keith Schofield. A še preden je taista skupnost spoznala, kdo to sploh je, se je (znotraj malce bolj obrobnih umetnostnih praks to niti ni tako zelo nenavadno) dolgo živelo v zmoti glede identitete tega skrivnostnega osebka. Ko je namreč glasbena skupina Death Cab for Cutie leta 2007 prejela nominacijo za grammyja za DVD-kompilacijo videospotov Directions, se je na njem, pod videospotom za pesem Jealousy Rides with Me, znašlo ime Keith Schofield. To ne bi bilo nič nenavadnega, če se ne bi med dodatki na ploščku znašel tudi kratek intervju z režiserjem, ki ga je večina gledalcev s tem prvič spoznala »na štiri oči«. Ampak taisti posnetek je razkril, da sploh ne gre za eno osebo, pač pa za ustvarjalni kolektiv, ki ga sestavlja kar trojica piflarjev: KEITH Haverbrooks, Eric SCHOman in Jeff MayFIELD, katerih zlogi sestavljajo psevdonim domnevnega režiserja.

Za pokušino objavljamo video Toe Jam, več o ustvarjalnem triu pa si preberite izpod peresa Matica Majcna v marčevski številki Ekrana!

Fotoportret Alda Kumarja

Fotograf Borut Peterlin je za Mladinino rubriko Striptiz ustvaril portret skladatelja Alda Kumarja, dobitnika letošnje nagrade Prešernovega sklada. V enem od prihodnjih Ekranov  si boste lahko prebrali tudi intervju s tem mojstrom filmske glasbe. Za pokušino pa videodokument o nastajanju Peterlinovega portreta:

Beograjski fantom

V naše kinematografe prihaja celovečerni igrano-dokumentarni film Beograjski fantom (Beogradski fantom, 2009), diplomski film režiserja Jovana B. Todorovića, ki je bil že predstavljen na LIFFu, za uvod pa si velja ogledati nekoliko starejši, kratki dokumentarni film na isto temo.

Ponos naroda

V predigri k velikemu obračunu velikega Tarantinovega filma Neslavne barabe (Inglourious Basterds, 2009) si nacistična vrhuška v kinu ogleda film Stolz der Nation (Nation's Pride ali Ponos naroda). Film si je v celoti mogoče ogledati na internetu, kot zanimivost pa naj omenimo, da tega filma-v-filmu ni režiral Tarantino, ampak je delo prepustil svojemu prijatelju Eliju Rothu, sicer priznanemu režiserju novega vala grozljivk (Cabin Fever, Hostel), ki je v Neslavnih barabah tudi odigral eno od osrednjih vlog. V filmu ste ga lahko videli v vlogi "The Bear Jew", ki je bil zelo spreten z bejzbolsko palico.

Alive in Joburg

Ob filmu Okrožje 9 (District 9, 2009) Neilla Blomkampa priporočamo tudi ogled njegovega kratkega filma Alive in Joburg (2005), ki je režiserjev filmski prvenec ter vsebinsko in vizualno nekakšen predhodnik celovečercu.

Korpus Krispi

Na 5. Grossmannovem festivalu filma in vina v Ljutomeru je bil predstavljen novi - že tretji - celovečerni nizkoproračunski ali bolje rečeno no-budget film produkcijske skupine Plan 9. Film z naslovom Korpus Krispi je bil predstavljen na otvoritvi festivala, za katerega so bile vstopnice razgrabljene, podoben interes pa je zbudila tudi projekcija na glavnem trgu.

Predstavljamo torej trailer za grozljivko Korpus Krispi:

Goveja postrv kmalu na DVDju

Opazili smo trailer za no-budget celovečerni igrani film Goveja postrv, nedvomno enega zanimivejših tovrstnih podvigov, ki so se zgodili po osamosvojitvi pri nas. Goveja postrv je žanrsko težko opredeljiv avtopoetični eksperimentalni film, v katerem se igralec - ki ga igra etablirani dramski igralec Andrej Nahtigal - prepusti toku življenja (in zavesti), režiser in snemalec Stjepan Drača pa je s pomočjo Nahtigala - tudi koscenarista projekta - to svojevrstno "rezino življenja" organiziral v nenavadno svež, intimno in družbeno kritičen filmski organizem, znotraj katerega realnost prehaja v fikcijo in obratno, ena identiteta pa v drugo in naprej...

Preberi več...

Metka

Metka from Nejc Levstik on Vimeo.

SREBRNO KLAPO na filmskem festivalu ZOOM 3 prejme film Metka avtorja Nejca Levstika.

Žanrski filmi v Sloveniji niso pogosti niti v odrasli konkurenci, zato žirijo veseli, da je lahko videla izjemen potencial, ki ga je razkril film Metka, tako v režijskem kot v igralskem smislu. Metka ima namreč vse, kar dobra grozljivka potrebuje. Vključno z nepričakovanim končnim preobratom.

Utemeljitev strokovne žirije VIDEOMANIJE 2009: Posebna kvaliteta filma z veliko žanrskih lastnosti, kratke »grozljivke« Metka, avtorja Nejca Levstika, so odlično uporabljena in uravnotežena filmska izrazna sredstva. Že v začetnih kadrih nas pritegne izčiščena kamera, neposreden ter živ dialog in dobra igra. Občutimo udobnost kupeja, ki ga dopolnjuje ritem gibljivih slik bežeče pokrajine v ozadju. In tukaj, sredi harmonije klasičnega filmskega prizora, se zgodi tisto, kar Levstikovo žanrsko horror zgodbo dopolni in obogati: blago nelagodje in zafrkancija začetnih pogovorov in odnosa med tremi prijatelji, ki do konca filma preraste v vzporedno zgodbo o grobem vrstniškem nasilju, o odnosu mučitelja do šibke žrtve. Če Teja sredi filma še reče: «A lahko že enkrat nehata te bedne fore spuščat!«, pa konec filma ostane v tišini, le z velikimi odprtimi očmi. Zgodbo dopolnjuje občutljiva kamera s kompozicijsko bogatim izrezom. Svetloba ponekod, na primer v sencah na obrazih ali v odsevu petrolejske svetilke, prehaja že v slikarski chiaroscuro. Dramatičnost luči smiselno dopolni učinkovita montaža. Občutljivo posnet zvok kapljanja vode ali jutranjega ptičjega petja pa počasi zlije filmske drobce v celoto in tako pred nami zaživi film Metka, ki ga pogledamo v enem dihu. Napeto čakamo avtorjev nov film ...