Opazili smo

Paranoira - na ogled tudi na spletu

Včeraj premierno v Slovenski kinoteki - danes že na spletu. Ne, ne govorimo o pravno sivem polju digitalnih distribucijskih aktivnosti, ampak o tem, da so šli avtorji kratkega filma Paranoira takoj po premieri 25. oktobra v okviru dogodka Krasni novi novi val, za katerega so bile vstopnice dobesedno razgrabljene, v neposredno distribucijo na spletnem kanalu YouTube. Kljub temu priporočamo, da si ob priliki film režiserja in scenarista Andraža Jeriča (koscenarist je bil Matevž Jerman) pogledate (tudi) na velikem platnu. Recimo v Kinu Velenje, kjer se bo "omnibus" kratkih gverilskih filmov in njihovih ekip ustavil že 12. novembra letos.

Preberi več...

Chi-chi-chi Le-le-le

Seveda smo vsi ganjeni in navdušeni nad usodo nesrečnih čilenskih rudarjev. Amapk preden se zaženejo kamere na temo herojskega reševanja naj opozorimo, da je bil film na to temo že zdavnaj posnet - leta 1951 ga je po resnični zgodbi (!) režiral nesmrtni Billy Wilder pod naslovom Ace in the Hole. Zanimivo, da je film vseboval že tudi sarkastični komentar medijskega cirkusa (oziroma se je osredotočal predvsem na to, v kaj se sprevržejo tovrstna reševanja) ... Kot je že opazil bloger Erik Renko, ki se ukvarja s proučevanjem tržnih znamk in filmov, pa je priložnost spretno izkoristil tudi ameriški proizvajalec sončnih očal Oakley. Ocenjena vrednost brezplačne promocije, ki so jo dobili s človekoljubno donacijo, je kar 41 milijonov US$ ...

Preberi več...

Čikorja an' kafe na ogled

S številnimi nagradami ovenčana kratka animirana mojstrovina Dušan Kastelica Čikorja an' kafe, ki jo je posnel po songu Iztoka Mlakarja, je na ogled tudi na portalu YouTube.

Zgodba preprostega kmečkega para od poroke do smrti. Rdeča nit zgodbe je drobna prevara - žena je možu vse življenje kuhala poceni nadomestek (cikorijo) namesto prave kave. Njen mož, grobijan in ljudomrznež, prevare ni nikoli opazil, čeprav so zanjo vedeli vsi. Zanj je imela tista brozga boljši okus od najboljše kave. Zgodba o tem, kako tistim, ki jih imamo radi, tega ne znamo pokazati, dokler ni prepozno ...

 

 

Uradna stran:

http://www.bugbrain.com/chicory/

 

Iron Sky z Laibach/Siddharta songom

Režiser Timo Vuorensola, sicer frontmen finskega black metal industrial noise banda Älymystö, pripravlja za leto 2011 film Iron Sky - o Nacistih, ki so leta 1945 osvojili luno in na njeni temni strani ustanovili bazo, leta 2018 pa se pripravljajo na svoj veliki povratek ... V teaserju za film smo opazili tudi komad B Mashina, ki je nastal v sodelovanju Laibacha in Siddharte (oziroma so ga Laibach priredili po Siddharti).

 

 

 

Nosferatu (1922) v celoti na internetu

Priljubljena Ekranova rubrika "Kaliber 50" je meseca junija posvečena nesmrtnim vampirskim filmom. Filmi in vampirji se imajo radi. Njihova romanca traja že več kot sto let. Po tisočletju tavanja v folklori, grozljivih zgodbah in literaturi so vampirji končno našli svoj idealni dom na filmu. Prvi vampirski film, Le Manoir du Diable, je Georges Méliès posnel že leta 1896, do dvajsetih let dvajsetega stoletja, ko je prvo nesmrtno klasiko posnel Murnau, pa je žanr ugriznil skoraj vsako leto. Tudi gledalci imamo radi vampirje. In ta Murnauova klasika je v celoti dostopna na internetu!

1. Nosferatu: Simfonija groze (Nosferatu: eine Symphonie des Grauens, 1922, F. W. Murnau)
Ker je šlo za neavtorizirano adaptacijo romana Drakula Brama Stokerja iz leta 1897, je Murnau lik Drakule preimenoval v grofa Orloka. V nepozabni interpretaciji Maxa Schrecka je Orlok groteskna, podgani podobna figura, ki namesto s prelivanjem krvi srh zbuja s svojo nemo ekspresionistično-dramatično pojavo in dolgimi, pretečimi kremplji na rokah. Klasika gor ali dol, Stokerjeva vdova je režiserja tožila zaradi kršitve avtorskih pravic, tožbo dobila in ga skoraj spravila na kant.
(iz "Kalibra 50" v junijskem Ekranu)

 

 

Izbruh Klausa Kinskega

Naivna novinarka, če lahko uporabimo evfemizem, se je spravila v mestnem parku intervjuvat Klausa Kinskega o njegovi veliki turneji leta 1971, na kateri je nameraval izvajati performans, recitacijo lastnega, 30 strani dolgega besedila o Jezusu Kristusu. Kako se je končal intervju, si lahko pogledate v neskončno smešnem posnetku, kako se je končala turneja Klausa Kinskega, pa si lahko preberete v aprilskem Ekranu v članku Matica Majcna. Kako že gre tisto? Takih danes ne delajo več!

 

 

Tarantino vs. brata Coen

Quentin Tarantino (Ekran, september 2009) in brata Coen (Ekran, februar 2010) - ameriški (neodvisni) film at its best. Leandro Braga, običajni YouTube uporabnik, je dva tedna preživel ob obeh opusih in iz njih izrezal preko 500 prizorov, ki jih je zmontiral v originalni video. The best of v sedmih minutah in pol!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vir: http://insidemovies.moviefone.com/2010/04/09/tarantino-vs-the-coen-bros-video/

 

Prva Alica v čudežni deželi

Prva filmska različica znamenitega knjižnega dela Lewisa Carrolla Alica v čudežni deželi je bila posneta že leta 1903, torej samo 37 let po objavi knjige. Film, ki sta ga režirala Cecil Hepworth in Percy Stow, je bil s svojimi 12 minutami (ohranilo se jih je le 8) tedaj najdaljši film, produciran v Veliki Britaniji, temeljil pa je na izvirnih ilustracijah Sira Johna Tenniela. Preko spodnje povezave si lahko ogledate verzijo, ki je bila v lasti BFI National Archive in ki so jopred kratkim restavrirali, tako da je prišla do izraza originalna koloracija.

 

 

Mimogrede, film Tima Burtona Alica v Čudežni deželi (Alice in Wonderland, 2010), o katerem pišemo v marčevski številki Ekrana, je pri nas na ogled samo v kinematografih Tuš.

 

Keith Schofield

Trije udarci fantomskega tria

Spletna zbirališča ljubiteljev glasbenega videa so bila koncem minulega leta domala enotna v konsenzu, da med najobetavnejše ustvarjalce te kratke forme vizualnega ustvarjanja uvrsti novo ime, Keith Schofield. A še preden je taista skupnost spoznala, kdo to sploh je, se je (znotraj malce bolj obrobnih umetnostnih praks to niti ni tako zelo nenavadno) dolgo živelo v zmoti glede identitete tega skrivnostnega osebka. Ko je namreč glasbena skupina Death Cab for Cutie leta 2007 prejela nominacijo za grammyja za DVD-kompilacijo videospotov Directions, se je na njem, pod videospotom za pesem Jealousy Rides with Me, znašlo ime Keith Schofield. To ne bi bilo nič nenavadnega, če se ne bi med dodatki na ploščku znašel tudi kratek intervju z režiserjem, ki ga je večina gledalcev s tem prvič spoznala »na štiri oči«. Ampak taisti posnetek je razkril, da sploh ne gre za eno osebo, pač pa za ustvarjalni kolektiv, ki ga sestavlja kar trojica piflarjev: KEITH Haverbrooks, Eric SCHOman in Jeff MayFIELD, katerih zlogi sestavljajo psevdonim domnevnega režiserja.

 

 

Za pokušino objavljamo video Toe Jam, več o ustvarjalnem triu pa si preberite izpod peresa Matica Majcna v marčevski številki Ekrana!

 

Fotoportret Alda Kumarja

Fotograf Borut Peterlin je za Mladinino rubriko Striptiz ustvaril portret skladatelja Alda Kumarja, dobitnika letošnje nagrade Prešernovega sklada. V enem od prihodnjih Ekranov  si boste lahko prebrali tudi intervju s tem mojstrom filmske glasbe. Za pokušino pa videodokument o nastajanju Peterlinovega portreta: