Opazili smo

Nosferatu (1922) v celoti na internetu

Priljubljena Ekranova rubrika "Kaliber 50" je meseca junija posvečena nesmrtnim vampirskim filmom. Filmi in vampirji se imajo radi. Njihova romanca traja že več kot sto let. Po tisočletju tavanja v folklori, grozljivih zgodbah in literaturi so vampirji končno našli svoj idealni dom na filmu. Prvi vampirski film, Le Manoir du Diable, je Georges Méliès posnel že leta 1896, do dvajsetih let dvajsetega stoletja, ko je prvo nesmrtno klasiko posnel Murnau, pa je žanr ugriznil skoraj vsako leto. Tudi gledalci imamo radi vampirje. In ta Murnauova klasika je v celoti dostopna na internetu!

1. Nosferatu: Simfonija groze (Nosferatu: eine Symphonie des Grauens, 1922, F. W. Murnau)
Ker je šlo za neavtorizirano adaptacijo romana Drakula Brama Stokerja iz leta 1897, je Murnau lik Drakule preimenoval v grofa Orloka. V nepozabni interpretaciji Maxa Schrecka je Orlok groteskna, podgani podobna figura, ki namesto s prelivanjem krvi srh zbuja s svojo nemo ekspresionistično-dramatično pojavo in dolgimi, pretečimi kremplji na rokah. Klasika gor ali dol, Stokerjeva vdova je režiserja tožila zaradi kršitve avtorskih pravic, tožbo dobila in ga skoraj spravila na kant.
(iz "Kalibra 50" v junijskem Ekranu)

Izbruh Klausa Kinskega

Naivna novinarka, če lahko uporabimo evfemizem, se je spravila v mestnem parku intervjuvat Klausa Kinskega o njegovi veliki turneji leta 1971, na kateri je nameraval izvajati performans, recitacijo lastnega, 30 strani dolgega besedila o Jezusu Kristusu. Kako se je končal intervju, si lahko pogledate v neskončno smešnem posnetku, kako se je končala turneja Klausa Kinskega, pa si lahko preberete v aprilskem Ekranu v članku Matica Majcna. Kako že gre tisto? Takih danes ne delajo več!

Tarantino vs. brata Coen

Quentin Tarantino (Ekran, september 2009) in brata Coen (Ekran, februar 2010) - ameriški (neodvisni) film at its best. Leandro Braga, običajni YouTube uporabnik, je dva tedna preživel ob obeh opusih in iz njih izrezal preko 500 prizorov, ki jih je zmontiral v originalni video. The best of v sedmih minutah in pol!

Vir: http://insidemovies.moviefone.com/2010/04/09/tarantino-vs-the-coen-bros-video/

Prva Alica v čudežni deželi

Prva filmska različica znamenitega knjižnega dela Lewisa Carrolla Alica v čudežni deželi je bila posneta že leta 1903, torej samo 37 let po objavi knjige. Film, ki sta ga režirala Cecil Hepworth in Percy Stow, je bil s svojimi 12 minutami (ohranilo se jih je le 8) tedaj najdaljši film, produciran v Veliki Britaniji, temeljil pa je na izvirnih ilustracijah Sira Johna Tenniela. Preko spodnje povezave si lahko ogledate verzijo, ki je bila v lasti BFI National Archive in ki so jopred kratkim restavrirali, tako da je prišla do izraza originalna koloracija.

Mimogrede, film Tima Burtona Alica v Čudežni deželi (Alice in Wonderland, 2010), o katerem pišemo v marčevski številki Ekrana, je pri nas na ogled samo v kinematografih Tuš.

Keith Schofield

Spletna zbirališča ljubiteljev glasbenega videa so bila koncem minulega leta domala enotna v konsenzu, da med najobetavnejše ustvarjalce te kratke forme vizualnega ustvarjanja uvrsti novo ime, Keith Schofield. A še preden je taista skupnost spoznala, kdo to sploh je, se je (znotraj malce bolj obrobnih umetnostnih praks to niti ni tako zelo nenavadno) dolgo živelo v zmoti glede identitete tega skrivnostnega osebka. Ko je namreč glasbena skupina Death Cab for Cutie leta 2007 prejela nominacijo za grammyja za DVD-kompilacijo videospotov Directions, se je na njem, pod videospotom za pesem Jealousy Rides with Me, znašlo ime Keith Schofield. To ne bi bilo nič nenavadnega, če se ne bi med dodatki na ploščku znašel tudi kratek intervju z režiserjem, ki ga je večina gledalcev s tem prvič spoznala »na štiri oči«. Ampak taisti posnetek je razkril, da sploh ne gre za eno osebo, pač pa za ustvarjalni kolektiv, ki ga sestavlja kar trojica piflarjev: KEITH Haverbrooks, Eric SCHOman in Jeff MayFIELD, katerih zlogi sestavljajo psevdonim domnevnega režiserja.

Za pokušino objavljamo video Toe Jam, več o ustvarjalnem triu pa si preberite izpod peresa Matica Majcna v marčevski številki Ekrana!

Fotoportret Alda Kumarja

Fotograf Borut Peterlin je za Mladinino rubriko Striptiz ustvaril portret skladatelja Alda Kumarja, dobitnika letošnje nagrade Prešernovega sklada. V enem od prihodnjih Ekranov  si boste lahko prebrali tudi intervju s tem mojstrom filmske glasbe. Za pokušino pa videodokument o nastajanju Peterlinovega portreta:

Beograjski fantom

V naše kinematografe prihaja celovečerni igrano-dokumentarni film Beograjski fantom (Beogradski fantom, 2009), diplomski film režiserja Jovana B. Todorovića, ki je bil že predstavljen na LIFFu, za uvod pa si velja ogledati nekoliko starejši, kratki dokumentarni film na isto temo.

Ponos naroda

V predigri k velikemu obračunu velikega Tarantinovega filma Neslavne barabe (Inglourious Basterds, 2009) si nacistična vrhuška v kinu ogleda film Stolz der Nation (Nation's Pride ali Ponos naroda). Film si je v celoti mogoče ogledati na internetu, kot zanimivost pa naj omenimo, da tega filma-v-filmu ni režiral Tarantino, ampak je delo prepustil svojemu prijatelju Eliju Rothu, sicer priznanemu režiserju novega vala grozljivk (Cabin Fever, Hostel), ki je v Neslavnih barabah tudi odigral eno od osrednjih vlog. V filmu ste ga lahko videli v vlogi "The Bear Jew", ki je bil zelo spreten z bejzbolsko palico.

Alive in Joburg

Ob filmu Okrožje 9 (District 9, 2009) Neilla Blomkampa priporočamo tudi ogled njegovega kratkega filma Alive in Joburg (2005), ki je režiserjev filmski prvenec ter vsebinsko in vizualno nekakšen predhodnik celovečercu.

Korpus Krispi

Na 5. Grossmannovem festivalu filma in vina v Ljutomeru je bil predstavljen novi - že tretji - celovečerni nizkoproračunski ali bolje rečeno no-budget film produkcijske skupine Plan 9. Film z naslovom Korpus Krispi je bil predstavljen na otvoritvi festivala, za katerega so bile vstopnice razgrabljene, podoben interes pa je zbudila tudi projekcija na glavnem trgu.

Predstavljamo torej trailer za grozljivko Korpus Krispi: