Razpis za Grossmannovo nagrado

rsz_09agrftlogoUNIVERZA V LJUBLJANI Akademija za gledališče, radio, film in televizijo razpisuje scenaristični natečaj za GROSSMANNOVO NAGRADO 2011. Na natečaju lahko sodelujejo študentje slovenskih univerz z izvirnimi scenariji za kratki igrani film ali kratko televizijsko dramo. Trije izvodi scenarija morajo biti poslani najkasneje do 13. 12. 2011 na naslov: UL AGRFT, »Grossmannova nagrada«, Nazorjeva 3, 1000 Ljubljana.

 

Natečaj je anonimen, scenariji naj bodo oddani pod šifro. Z isto šifro naj bo označena zaprta kuverta, v kateri naj bodo zapisani podatki o avtorju: ime, priimek, naslov, e-poštni naslov, telefonska številka in potrdilo o vpisu v tekočem študijskem letu. Prejeta dela bo ocenila žirija, sestavljena iz pedagogov in predstavnika študentov UL AGRFT. Žirija bo nagradila največ dva scenarija in zneskov nagrad ne bo delila med več scenarijev, lahko pa opozori na posebno kvaliteto nenagrajenih scenarijev in povabi avtorje k sodelovanju. Žirija si pridržuje pravico, da katere od nagrad ne podeli.

 

Avtor prvonagrajenega scenarija bo prejel odkupno nagrado v višini 1.000 EUR, avtor drugonagrajenega scenarija pa odkupno nagrado v višini 500 EUR. Vsi sodelujoči bodo po e-pošti obveščeni o izidu natečaja najkasneje do 31. 12. 2011.

 

Z izplačilom nagrade pridobi UL AGRFT pravico, da po nagrajenih scenarijih posname študijski film ali televizijsko dramo brez kakršnih koli materialnih obveznosti do avtorja scenarija. Ta pravica vsebuje tudi pravico adaptacije nagrajenega scenarija. Če UL AGRFT v petih letih od dne, ko je bila izplačana nagrada, ne posname filma, preidejo vse pravice nazaj na avtorje scenarijev.

 

Priporočamo pisanje v standardni obliki za scenarije. Pomagate si lahko tudi z orodji namenjenimi pisanju scenarijev (npr. brezplačni poslovenjeni program celtx).

 


Kako je nastala Grossmannova nagrada

Bilo je leta 1995, ko smo skupaj sedeli red. prof. Karpo Godina, avstrijski arhitekt Achim Behn in jaz. Achim je želel narediti nekaj dobrega za slovenski film. Odločil se je, da bo akademiji dal na razpolago 10.000 DEM (danes približno 5.000 EUR), kar je bil takrat zelo spodoben znesek. Razmišljali smo, kaj bi storili z denarjem, da bi dosegli kar največji učinek. Hitro smo se zedinili, da bi bilo najbolje spodbuditi čim širši krog mladih k pisanju scenarijev, po katerih bi kasneje študenti na akademiji lahko posneli filme ali televizijske drame. Prav tako smo sklenili, da denarja ne bomo porabili naenkrat, pač pa bomo razpisali nagrado v takšnem znesku, ki bo za študente finančno vabljiva, hkrati pa bo podarjena vsota zadostovala za več let. Skiciral sem osnutek razpisnih pogojev in predlagal, da bi nagrado poimenovali po pionirju slovenskega filma Karolu Grossmannu. Karpo, ki je poznal njegove potomce, je hitro pridobil dovoljenje za uporabo Grossmannovega priimka in tako sva z rahlo tremo prepričala še kolege na akademiji, da gremo v projekt. Z nelagodjem sem opazoval kartonsko škatlo, na kateri je bilo z debelim rdečim flumastrom napisano »Grossmannova nagrada 1995« in je dan za dnem prazna samevala v pisarni filmskega oddelka. Tik pred koncev razpisnega roka pa se je v njej čudežno pojavilo kakšnih 20 do 30 kuvert s scenariji. Prebrali smo jih, izbrali najboljšega in ko smo odprli priloženo kuverto, da bi identificirali avtorja, smo ugotovili, da je to študent arheologije iz Tolmina. Telefoniral sem mu, da ga obvestim o nagradi, njegova mama pa mi je povedala, da ga ni doma. Ko sem ji povedal, da kličem iz Ljubljane in da je sinov scenarij prejel nagrado, je bila zelo zadržana, imel sem vtis, da misli, da gre za potegavščino. Uro kasneje sem nagrajenca le dobil. Njegovo ime je bilo Jan Cvitkovič.
Prvemu razpisu so sledili še drugi, denar za nagrado nam zaenkrat uspeva zagotoviti iz univerzitetnih sredstev in upam, da bo tako ostalo. Kdo ve, kdo vse bo še med nagrajenci in kako uspešna filmska pot ga čaka?

red. prof. MIRAN ZUPANIČ

 


Grossmannove nagrade


2010 - Sara Kern za scenarij Lulat

2009 - Nejc Gazvoda za scenarij Čisto lahko

2008 - Barbara Zemljič za scenarij En jajček

2007 - Matevž Luzar za scenarij Ivan + Melita

2006 - Barbara Zemljič za scenarij kratkega filma Lasje

2005 - Matevž Luzar za scenarij Vučko

2004 - Matevž Luzar za scenarij Veliki pobeg

2003 - Jaša Jenull in Marko Bratuša za scenarij Angora Angora

2002 - Matevž Luzar za scenarij Jing/Jang

 

Vir in povezava:

http://www.agrft.uni-lj.si/

Domov
Novice
Fokus
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
Opazili smo
FIPRESCI
V naslednji izdaji
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Razpisi
Impresum
Iz arhivov
Nepreslišano
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE
E0512-nasl-web  
KOLUMNA

Subverzivnost in konformizem

 

Tik pred tiskom majskega Ekrana se je po elektronskih medijih razširila vest (sicer pa, kot da bi se dandanes novice dejansko širile še prek drugih posrednikov razen elektronskih) o smrti Amosa Vogla, na Dunaju leta 1921 rojenega cinefila, ki je ob vzponu nacizma pred 2. svetovno vojno z družino emigriral v New York. Tam je kmalu postal eden najvplivnejših proučevalcev in promotorjev drzne, avantgardne, eksperimentalne in v vseh pogledih in oblikah subverzivne kinematografije.

 

Preberi več...  
Pasica
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran