Razpis za Grossmannovo nagrado
Natečaj je anonimen, scenariji naj bodo oddani pod šifro. Z isto šifro naj bo označena zaprta kuverta, v kateri naj bodo zapisani podatki o avtorju: ime, priimek, naslov, e-poštni naslov, telefonska številka in potrdilo o vpisu v tekočem študijskem letu. Prejeta dela bo ocenila žirija, sestavljena iz pedagogov in predstavnika študentov UL AGRFT. Žirija bo nagradila največ dva scenarija in zneskov nagrad ne bo delila med več scenarijev, lahko pa opozori na posebno kvaliteto nenagrajenih scenarijev in povabi avtorje k sodelovanju. Žirija si pridržuje pravico, da katere od nagrad ne podeli.
Avtor prvonagrajenega scenarija bo prejel odkupno nagrado v višini 1.000 EUR, avtor drugonagrajenega scenarija pa odkupno nagrado v višini 500 EUR. Vsi sodelujoči bodo po e-pošti obveščeni o izidu natečaja najkasneje do 31. 12. 2011.
Z izplačilom nagrade pridobi UL AGRFT pravico, da po nagrajenih scenarijih posname študijski film ali televizijsko dramo brez kakršnih koli materialnih obveznosti do avtorja scenarija. Ta pravica vsebuje tudi pravico adaptacije nagrajenega scenarija. Če UL AGRFT v petih letih od dne, ko je bila izplačana nagrada, ne posname filma, preidejo vse pravice nazaj na avtorje scenarijev.
Priporočamo pisanje v standardni obliki za scenarije. Pomagate si lahko tudi z orodji namenjenimi pisanju scenarijev (npr. brezplačni poslovenjeni program celtx).
Grossmannove nagrade 2010 - Sara Kern za scenarij Lulat 2009 - Nejc Gazvoda za scenarij Čisto lahko 2008 - Barbara Zemljič za scenarij En jajček 2007 - Matevž Luzar za scenarij Ivan + Melita 2006 - Barbara Zemljič za scenarij kratkega filma Lasje 2005 - Matevž Luzar za scenarij Vučko 2004 - Matevž Luzar za scenarij Veliki pobeg 2003 - Jaša Jenull in Marko Bratuša za scenarij Angora Angora 2002 - Matevž Luzar za scenarij Jing/Jang
Vir in povezava: |
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE
KOLUMNA Subverzivnost in konformizem
Tik pred tiskom majskega Ekrana se je po elektronskih medijih razširila vest (sicer pa, kot da bi se dandanes novice dejansko širile še prek drugih posrednikov razen elektronskih) o smrti Amosa Vogla, na Dunaju leta 1921 rojenega cinefila, ki je ob vzponu nacizma pred 2. svetovno vojno z družino emigriral v New York. Tam je kmalu postal eden najvplivnejših proučevalcev in promotorjev drzne, avantgardne, eksperimentalne in v vseh pogledih in oblikah subverzivne kinematografije. Preberi več... ZADNJI KOMENTARJI |
|
|
IZ TISKANE IZDAJE NAJBOLJ BRANO EKIPA |
||
2009 © Ekran |
||
Sem slišal dosti o tej zadevi v filmskih krogih...
Fotke na portalu so (zgolj) srednje velikosti, ...
Zakaj se gasilske fotke ne da povečat?
NA ZDRAVJE GOSPODJE IN ŠE NA MNOGO PROJEKTOV!
Robi, "ni neke večje filozofije tukaj."...