V naslednji izdaji

Iluzija globine, fleksibilni človek & molekularne revolucije

Avtor: Dušan Rutar (filozof, publicist, filmski teoretik)

Zamisel o vzporednih svetovih je preprosta, pa vendar tudi radikalna - predvsem takrat, ko je etična, etična pa je le tedaj, ko se rojeva iz upora zoper oblast nad ljudmi. Zlasti je pomembna v sedanjem svetu, v katerem je videti, da tehnološki procesi lahko rešijo svet in ljudi pred najrazličnejšimi kataklizmami, čeprav je sočasno očitno tudi to, da so ljudje, prebivalci zasičenih svetov, tehnologijam navkljub bodisi vse bolj obupani bodisi vse bolj revolucionarni. O tem zanimivem pojavu ne razmišljajo zgolj sociologi in psihoanalitiki, temveč tudi vsakdanji ljudje, oboroženi z zdravo pametjo, ki se dobro zavedajo pomena medsebojnih odnosov in solidarnosti, ki so pred vsako tehnologijo.

Preberi več...

Kristalne in amorfne civilizacije Med institucijami in družino. Med ustrojem in življenjem.

»Kristalna civilizacija = civilizacija Zahoda, civilizacija organizacije, tekmovanja in napredka, civilizacija zadovoljstva (individualističnega zadovoljstva), civilizacija mesta. Civilizacija kultiviranega nomadstva. Civilizacija, v kateri prevladujeta ravna črta in oster kot. Kult večnosti in zdravja. Kult higiene.

Amorfna civilizacija = civilizacija Vzhoda, civilizacija rituala, iracionalizma, patriarhalne organizacije, horizontalna civilizacija, civilizacija vasi, civilizacija nujnosti, statična civilizacija, civilizacija zaumnega, civilizacija rumene, rdeče in črne rase. Civilizacija krivulje, civilizacija kroga.

Preberi več...

Strategije želje in strategije užitka

ali

Kaj imajo skupnega filmi Zadnji tango v Parizu (Ultimo tango a Parigi, Bernardo Bertolucci, 1972), Devet tednov in pol (Nine ½ Weeks, Adrian Lyne, 1986) ter Prvinski nagon (Basic Instinct, Paul Verhoeven, 1992)?

Avtorica: Mojca Kumerdej (pisateljica, filozofinja, publicistka)

Ne glede na razlike v kakovosti - Zadnji tango velja za filmsko klasiko, Adrian Lynne se v Devetih tednih in pol osredotočil na megleno zmehčane in razvlečene erotične prizore, Prvinskemu nagonu pa so kritiki upravičeno očitali scenaristično nekonsistentnost v drugi polovici filma - je vsem trem filmom skupna točka eksces, pri čemer niti nimamo v mislih posamičnih prizorov, ki so vsak v svojem času povzročili zgražanje - masleni analni seks v Tangu, razkrito spolovilo Sharon Stone v Prvinskem nagonu in zmehčani S/M v Devetih tednih in pol.

Preberi več...

Tri fantazme filma - reprodukcija, posnemanje, izničenje

Avtor: Akira Mizuta Lippit (Državna Univerza v San Franciscu)

Film bi se moral nujno osvoboditi omejitev dvodimenzionalne reprezentacije in se podati v obilje tridimenzionalnega prostora. Napoved naj bi se uresničila predvsem po zaslugi stereoskopije, saj je obetala preoblikovanje dvodimenzionalnega filma v voluminozen superfilm in na koncu v določeno obliko antifilma. Potreba po dopolnitvi filma, po izpopolnitvi njegovih mimetičnih sposobnosti, je obetala, da bo na koncu izločila film kot tak. Ob koncu 20. stoletja, v obdobju, zaznamovanem z obiljem filmskih podob, ki so kljub občasnim pomembnim izboljšavam v bistvu ostale dvodimenzionalne, je filmski medij še vedno v znamenju neuspešnega prizadevanja, da bi premagal samega sebe. Prispevek obravnava fantazmo, iz katere se napaja ideja o tridimenzionalnem filmu.

Preberi več...