Tri fantazme filma - reprodukcija, posnemanje, izničenjeAvtor: Akira Mizuta Lippit (Državna Univerza v San Franciscu)
Film bi se moral nujno osvoboditi omejitev dvodimenzionalne reprezentacije in se podati v obilje tridimenzionalnega prostora. Napoved naj bi se uresničila predvsem po zaslugi stereoskopije, saj je obetala preoblikovanje dvodimenzionalnega filma v voluminozen superfilm in na koncu v določeno obliko antifilma. Potreba po dopolnitvi filma, po izpopolnitvi njegovih mimetičnih sposobnosti, je obetala, da bo na koncu izločila film kot tak. Ob koncu 20. stoletja, v obdobju, zaznamovanem z obiljem filmskih podob, ki so kljub občasnim pomembnim izboljšavam v bistvu ostale dvodimenzionalne, je filmski medij še vedno v znamenju neuspešnega prizadevanja, da bi premagal samega sebe. Prispevek obravnava fantazmo, iz katere se napaja ideja o tridimenzionalnem filmu. Tridimenzionalni film je nezaveden v psihoanalitskem pomenu, ker obstaja hkrati v filmu in zunaj njega, kot parazit in dopolnilo. Čeprav tridimenzionalni film ni srž filmske umetnosti, varuje nekaj fantazem, ki so ključne za preživetje tega medija - namreč reprodukcijo, posnemanje in izničenje. Tri fantazme filma v zaporedju ustvarjajo nekakšno fantomsko zgodovino filma.
Avtor članka v nadaljevanju s teoretsko podporo Artauda, Eisensteina, Heiliga, Deluza, Arnheima, Lacana in drugih razčleni vsako od fantazem (reprodukcija, posnemanje, uničenje) ter jih podkrepi s primeri iz filmske prakse. Pri tem zagovarja tezo, da je prav tridimenzionalni film rezultat tretje fantazme filma - uničenja.
Kratek povzetek. Članek v polni dolžini si preberite v septembrski izdaji Ekrana, v prodaji od 27. avgusta 2009!
Powered by !JoomlaComment 4.0alpha3
!joomlacomment 4.0 Copyright (C) 2009 Compojoom.com . All rights reserved." |
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE
KOLUMNA Kinematografija izolacijeV središču tokratnega Ekrana, s katerim začenjamo jubilejno sezono, smo poskrbeli še za en »dolg« do lanskega leta oziroma za mešano prijetno-zoprno dolžnost izpostavitve osebnih seznamov »naj« videnih filmov preteklega let, za dolžnost, ki so nam jo pomagali izpolniti slovenski filmski publicisti oziroma rednejši Ekranovi sodelavci. Za končni rezultat oziroma naslove celovečercev, ki se najpogosteje pojavljajo, lahko zapišemo predvsem to, da ne pomenijo nič drugega kot to, da se na lestvicah pač najpogosteje pojavljajo (in v tem so naši rezultati pravzaprav zelo podobni številnim podobnim anketam številnih tujih filmskih publikacij in združenj). Preberi več... ZADNJI KOMENTARJI |
|
|
IZ TISKANE IZDAJE NAJBOLJ BRANO EKIPA |
||
2009 © Ekran |
||
Fotke na portalu so (zgolj) srednje velikosti, ...
Zakaj se gasilske fotke ne da povečat?
NA ZDRAVJE GOSPODJE IN ŠE NA MNOGO PROJEKTOV!
Robi, "ni neke večje filozofije tukaj."...
Super! Pa album Hardfuckers je kot kaže tudi po...