Kristalne in amorfne civilizacije Med institucijami in družino. Med ustrojem in življenjem.

Avtor: Srđan Vučinić (filmski kritik, esejist, publicist)

»Kristalna civilizacija = civilizacija Zahoda, civilizacija organizacije, tekmovanja in napredka, civilizacija zadovoljstva (individualističnega zadovoljstva), civilizacija mesta. Civilizacija kultiviranega nomadstva. Civilizacija, v kateri prevladujeta ravna črta in oster kot. Kult večnosti in zdravja. Kult higiene.

Amorfna civilizacija = civilizacija Vzhoda, civilizacija rituala, iracionalizma, patriarhalne organizacije, horizontalna civilizacija, civilizacija vasi, civilizacija nujnosti, statična civilizacija, civilizacija zaumnega, civilizacija rumene, rdeče in črne rase. Civilizacija krivulje, civilizacija kroga.

Civilizacija vseh ostalih er razen krščanskih (izvzemši pravoslavje, ki pripada amorfni civilizaciji). Civilizacija splošnosti, univerzalnosti, univerzuma (v nasprotju s kristalno civilizacijo detajla, fragmentarnosti, specialnosti, individualne virtuoznosti).«

Živojin Pavlović (Diarium II: dnevnik 1990/ 1991)

Izjemno lucidna misel o dihotomiji med kristalnimi in amorfnimi civilizacijami, ki jo je na sam predvečer državljanske vojne v Jugoslaviji razvijal Živojin Pavlović v svojih dnevnikih, esejih in intervjujih - je dobila svojo pravo potrditev v trenutkih, ko so se najostrejši in najbolj krvavi spopadi med vojno na Hrvaškem in v Bosni odvijali na praktično tisti liniji, ki je nekoč davno predstavljala mejo med Zahodnim in Vzhodnim rimskim cesarstvom. Pavlović, ki so ga že v rani mladosti navdahnile Nietzschejeve ideje (še posebej tista o nasprotju apoliničnega in dionizičnega principa), je svoj filozofem o človeku, ki oscilira med svetom narave (amorfnosti) in svetom kulture (kristala), razširil in podkrepil s primeri, ki segajo od biologije in medicine, psihopatologije in religije do književnosti in filma. Tako je, na primer, za slavnega režiserja in pisatelja žanrski film obrazec civilizacije kristala: »Žanrski film, to je posnemanje življenja, njegov privid - težnja k 'lepoti', nostalgija za 'večnostjo', kristal«. V nasprotju s tem načelom pa po Pavloviću umetniki amorfnosti - pisatelji iracionalnega, kot so Dostojevski, Faulkner, D. H. Lawrence ali Bora Stanković, - s svojo odsotnostjo smisla za mero in obrtniško popolnostjo, pa tudi s poglabljanjem v skrivnosti psihe, utelešajo nasprotni princip ustvarjanja.

Kratek povzetek. Članek v polni dolžini si preberite v septembrski izdaji Ekrana, v prodaji od 27. avgusta 2009!

Dodaj nov komentar
Komentarji

NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

KOLUMNA

Navdihi

Junijski tedni prinašajo s sabo slavnostni, zanosni pridih, dnevi se še zmeraj daljšajo, pomladna vročica se preveša v poletno ležernost, slavijo se razne obletnice na najvišjih nivojih, zaključuje se delovna in izobraževalna sezona in v teh tednih so vse pogostejši tudi neformalni pogovori o bolj ali manj načrtovanih dopustih. V raziskovanju z dopustovanjem povezanega fenomena, imenovanega set-jetting (več o tem lahko preberete v tej in naslednji številki Ekrana) se je posredno pojavilo tudi vprašanje, kdo je pravzaprav odgovoren za promocijo Slovenije.

Preberi več...

ZADNJI KOMENTARJI

IZ TISKANE IZDAJE

NAJBOLJ BRANO

EKIPA

Ekran stalno potrebuje kvalitetne prispevke s področja filma in televizije. Če imate novinarsko žilico in občutek za rabo jezika se nam javite.

PIŠITE NAM!

Sporočite nam svoje mnenje o Ekranu. Vabimo vas tudi, da se obrnete na nas z vprašanji, prispevki, pohvalami in kritikami.

Kristalne in amorfne civilizacije Med institucijami in družino. Med ustrojem in življenjem.

!joomlacomment 4.0 Copyright (C) 2009 Compojoom.com . All rights reserved."

Navdihi